2. nedelja po božiču

Cerkev nam danes ponudi Janezov evangelij, v katerem smo slišali, da je v začetku vsega Bog in da brez njega ni ničesar. Nič ne obstaja, kar bi se ne začelo z njim. Verjetno se glede tega vsi strinjate z evangelistom Janezom? To nam najbrž ne dela težav. Vse to je res, vendar Božja beseda ne govori le o preteklosti. Govori tudi o tem, da se vse še vedno dogaja pod njegovo oblastjo in z njegovo močjo.

Božja beseda ni beseda preteklosti. Bog ni le zgodba o stvarjenju, Bog je zgodba življenja, ki se piše tudi danes. Bog je življenje. Tudi božič ni zgodba preteklosti. Božič je zgodba našega življenja. Tudi danes se brez ljubezni novorojenega ne zgodi nič. Tudi v tvojem in mojem življenju ne bo nič nastalo mimo njega. Kolikokrat na to pomislimo? Danes, na začetku tega leta 2020, vam želim, da bi se ves čas zavedali, da je Bog tu živ med nami, da je naše življenje v njegovih rokah. Vse je sad njegove ljubezni do nas. In tu, v tej misli, vas vabim, da se spet zazremo v jaslice in v njih najdemo vodilo za življenje v letu, ki je pred nami.

Prepričan sem, da se vsi srečujemo s skušnjavo, da bi življenje vzeli v svoje roke. Še več, pozabimo celo, na to, kar smo pravkar slišali: Da je Bog sam življenje in da se mimo njega nič ne zgodi! Kako nas to včasih jezi! Toliko dobrih zamisli imamo, pa se nič ne uresniči. Kako lepo bi bilo, ko bi se stvari dogajale po naših zamislih, si mislimo. Pa nič. Jezni smo na Boga, namesto da bi se ga še bolj oklenili in ga vprašali, kaj nam pripravlja. Tako kot nekoč, je tudi danes pred nami drevo življenja in drevo spoznanja. Želim vam, da bi se vse leto oklepali drevesa življenja. Tam je Bog, v ljubezni tvojega bližnjega, v molitvi, v Božji besedi, v zakramentu sv. maše, v obhajilu in redni spovedi. To je drevo, ki daje življenje. Drugo drevo, je bolj mikavno, a življenja ne daje. Je prijetno za oči in lahko dosegljivo. To je drevo, ob katerem prevzemamo stvari v svoje roke, ko jih nočemo izročati Bogu. Ne jemljimo življenja v svoje roke mimo Boga. Odkrivajmo ga z Njim, ki ima z nami najboljši načrt! Bog ve, kaj je za nas dobro. Le po njem se moremo resnično uresničiti. Le po njem more biti naše življenje polno, zadovoljno, v miru.

Drevo življenja nas vabi tudi k zavzeti skrbi za bližnjega in slavljenju Boga. Skušnjava tega sveta pa je, da grabimo zase in pozabimo na bližnjega in Boga. Odveč nam je skrb za bližnjega. Vendar polnosti življenja ni v samoljubju in egoizmu. Zatekajmo se k drevesu življenja, da bi zmogli ljubiti in okrog sebe ustvarjati občestva ljubezni. Oklenimo se ga, da bi mogli premagovati vsako zavist in nezdravo tekmovalnost. Ne pozabimo, po Božji besedi je vse nastalo. Če se bomo oddaljili od njega, njegove logike, ljubezni, ki je pogosto težka, ne bo nastalo nič dobrega! Uprimo se skušnjavi egoizma in tekmovalnosti. Oklenimo se Kristusa!

Drevo življenja nas vabi tudi k tihemu življenju in trdemu delu za rešitev sveta, ki je lepše od zabave, praznega užitka in poležavanja. Tudi v tem smislu polnega življenja ne bomo zmogli brez tesne povezanosti z drevesom življenja! Blišč in logika tega sveta nas puščata prazne. Ne slepimo se! Ne upirajmo se tihemu življenju in trdemu delu. Tam bomo našli Boga in v povezanosti z njim bo Bog ustvarjal spet novo življenje zate, zame, za druge. Ne slepimo se s praznim življenjem. Kjer ni Boga, ni življenja. Le po njem vse nastaja!

Vsem torej želim, da bi se v letu, ki je pred nami oklepali drevesa življenja. Da bi zaupali Bogu svoje življenje in ga uravnavali po njem. Da bi izpolnili načrt, ki ga ima z nami za to leto.

Da bi se nehali vrteti okrog sebe. Da bi ne iskali življenja v lagodju in zabavi, temveč v tihem življenju in naporu gradili nov svet.

Po njem je prišlo življenje, naj v zvestobi Njemu, tudi po nas prihaja novo življenje na svet!

 

Pripravil: Ervin Mozetič