Beseda starejšim, bolnikom in njihovim prijateljem

Pozdravljeni!

Po najkrajšem mesecu v letu smo že v marcu, ki mu s slovenskim imenom rečemo sušec, ker zemlja pije snežnico in se pripravljajo plodna tla za novo rast.

Cerkev nam v tem postnem času priporoča, da na različne načine pripravljamo »plodna tla«, da bi bili še bolj z Gospodom. Med drugim priporoča tudi molitev križevega pota. Prepričan sem, da boste tudi vi po vaših zmožnostih na križevem potu podoživljali Jezusovo trpljenje. Vaše misli bodo »romale« h križevim potom v vaših župnijskih in drugih cerkvah. Pri tem vam bo v veliko pomoč križ na steni, podoba ali kip Žalostne Matere Božje ali kako drugo znamenje.

Nekateri se gotovo spominjate besedila križevega pota sv. Leonarda Portomavriškega (1676–1751). Potem, ko je oblekel redovno obleko, je želel postati misijonar. Zaradi slabega zdravja tega ni zmogel. Znano je, da je v Italiji pridigal o potrebnosti pokore in prenove. Prav tako je spodbujal češčenje Najsvetejšega in pobožnost Jezusovega in Marijinega brezmadežnega Srca. Najbolj pa je znan prav po pobožnosti križevega pota.

V prejšnjem mesecu smo se s hvaležnostjo spominjali pred letom umrlega frančiškana p. Leopolda Grčarja, ki ste ga mnogi poznali. V spremni besedi v knjižici križevih potov je med drugim zapisal tudi besede sv. Leonarda: »Ko si v duhu živo predstavljamo trpljenje Božjega Sina, naslikano na toliko podobah, se komaj moremo vzdržati, da se ne bi odvrnili od svojega umazanega grešnega življenja in bomo vsaj raje prenašali težave …«

Z Božjim blagoslovom pojdite po poti križevega pota od Pilata do Kalvarije. In ne pozabite na to, kar sledi Jezusovi smrti in pokopu – nedeljsko jutro velike noči!

Vaš bolniški duhovnik Šlibar

 

Liturgični koledar

Marec 2021, leto B/I

5. marec: Prvi petek
6. marec: Prva sobota
7. marec: 3. postna nedelja
8. marec: 4. postna nedelja, papeška nedelja
9. marec: Sv. Jožef, Začetek tedna družine
10. marec: 5. postna nedelja – tiha nedelja
11. marec: Gospodovo oznanjenje Mariji
12. marec: 6. postna – cvetna nedelja, nedelja Gospodovega trpljenja

 

Molitveni nameni svetega očeta 2021

Zaupani njegovi svetovni mreži molitve

Apostolat molitve od vsega začetka, danes pa kot Papeževa svetovna mreža molitve, ki se posebej hrani z nameni, ki jih predlaga Sveti oče, ohranja in širi pobožnost Srca Jezusovega. Vabim vas, da se vsi, po¬sebno starejši in bolni, pridružite tej molitvi.

Molitveni namen za marec 2021 je za evangelizacijo:

Zakrament sprave. Molimo, da bi z bolj poglobljenim doživljanjem zakramenta sprave okusili neskončno Božje usmiljenje.

 

Priprošnjiki v sili

K nekaterim svetnikom so se ljudje v različnih boleznih in stiskah pogosteje zatekali. Zanje se je uveljavil naziv »štirinajst priprošnjikov v sili«. Vsak mesec smo se srečali z enim izmed njih, danes je zadnji. Za tisk jih je pripravljal mag. Roman Starc, župnik stolne cerkve v Ljubljani. V imenu vseh vas, se mu iskreno zahvaljujem.

Sveti Vid, mučenec (3. stoletje, goduje 15. junija)

O njegovem češčenju pričajo že najstarejši cerkveni koledarji, njemu posvečena cerkev v Rimu je stala že v 5. stoletju. Njegov oče, ki se je trdno oklepal svojega poganstva in lojalnosti državi, ga je komaj se¬demletnega, potem ko ga je neuspešno poskušal odvrniti od krščan¬stva, izročil oblastem. Bilo je to v času krutega Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. Cesarjevega sina je mučil hudi duh, ki je izjavil, da se umakne le Vidu. Ta je na mladeniča položil roko, ga prekrižal in ukazal hudemu duhu, da ga zapusti. Ta je ob strašnem preklinjanju to tudi storil. Cesar se mu je zahvalil na svoj način: Vida je, ker ni hotel darovati bogovom, najprej vrgel levom, nato v kotel, poln raztopljenega svinca, na koncu pa dal na natezalnico. Bog pa ga je na čudežen način varoval: levi so krotki legli k Vidovim nogam, potem ko je nad njimi naredil znamenje križa; iz kotla ga je rešil sam angel; med mučenjem na natezalnici pa je divjala takšna nevihta in se tresla zemlja, da so se vsi prestrašeni razbežali. Ko je na natezalnici umrl, so njegovo truplo varovali orli, dokler ga niso pokopali.

Sv. Vid je zavetnik številnih stanov: mladine, gostilničarjev, lekarnar¬jev, gledaliških igralcev, pivovarjev, rudarjev, kovačev; priporočamo se mu za ohranitev čistosti; proti epilepsiji, obsedenosti, histeriji in krčem; proti močenju v posteljo; proti streli, neurju in nevarnosti požara; proti neplodnosti, za dobro setev in dobro žetev; za hišne živali, pse in perutnino; nemi in gluhi in tudi drugi se mu priporočajo proti boleznim oči in ušes. Največkrat ga upodabljajo v kotlu na ognju in z mučeniško palmo v roki. – Pri nas mu je posvečenih 41 cerkva, od tega 16 župnijskih, po katerih se marsikje imenuje tudi kraj: Šentvid, Sv. Vid.

 

Priporočamo

Molitev za radijski misijon od 21. do 27. marca 2021: »Bili so skupaj.« – Gospod, ustvaril si nas za skupnost. Od rojstva se razodevaš človeštvu – tako nekoč kot danes. Kot apostola Petra sprašuješ tudi mene: »Ali me ljubiš?« in me vabiš, naj hodim za Teboj. Naj nas radijski misijon okrepi v življenju, nam pomnoži vero in pokaže upanje v večno življenje v Tebi. Amen.

Svetovni dan starih staršev in ostarelih. Da ostareli ne bi bili pozabljeni, je papež Frančišek konec januarja razglasil svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki ga bo Cerkev praznovala četrto nedeljo v juliju. – Prav tako je papež razglasil tudi Leto družine, ki se bo začelo na praznik sv. Jožefa, 19. marca.

* Svete maše na radiu Ognjišče bodo v marcu iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani ob 19h.

* Svete maše so na TV Exodus ob delavnik ob 6h, 12h, 18h in 24h; ob nedeljah pa ob 8.30h, 12h, 13h, 18h in 19h.

* Vsakodnevni rožni venec na radiu Ognjišče ob 5. uri. * Vsako tretjo soboto v mesecu je na radiu Ognjišče Kateheza za bolnike. Tokrat bo 20. marca ob 21. uri.

 

Leto svetega Jožefa

Kot oče, ki sprejema Božjo voljo in bližnjega

Sv. Jožef je »kot oče v sprejemanju«, ker »sprejme Marijo brez predhodnih pogojev«. Ta gesta je pomembna še posebej danes – pravi Frančišek – »v tem svetu, v katerem je očitno psihološko, verbalno in fizično nasilje nad žensko«. Toda Marijin ženin je tudi tisti, ki v zaupanju v Gospoda v svojem življenju sprejme tudi dogodke, ki jih ne razume; razpravljanje pusti ob strani in se pomiri s svojo zgodovino. Jožefovo duhovno življenje »ni pot, ki pojasnjuje, ampak pot, ki sprejema«, kar ne pomeni, da je bil »pasivno v usodo vdan človek«. Nasprotno: njegova glavna vloga je »pogumna in močna«, ker »z močjo Svetega Duha«, ki je »polna upanja«, zna »narediti prostor za tisti del bivanja, ki je protisloven, nepričakovan in ki razočara«. Praktično, kot bi nam Bog po sv. Jožefu ponavljal: »Ne bojte se!«, saj »vera osmisli vsak dogodek, veselega ali žalostnega« in nas ozavesti, »da Bog lahko da rast rožam tudi med skalami«. Pa ne le to: sv. Jožef »ne išče bližnjic«, ampak se sooči z resničnostjo »z odprtimi očmi, in osebno sprejme odgovornost zanjo«. Zato nas njegova sprejemljivost »vabi, naj sprejmemo druge brez izključevanja, takšne, kot so, s posebno ljubeznijo do slabotnih«. – Sv. Jožef, najsrčnejši, izprosi nam moči za sprejemanje Božje volje! (Vir: Vatican News – slovenska redakcija.) – Priprošnje sv. Jožefa želim posebno vsem, ki godujete ob sv. Jožefu!

Nasmejmo se!

Marjan Bunič, Radio Ognjišče, prirejeno

Kakšni otroci. Oče se pritožuje, kakšni so danes otroci. Pripoveduje, kako je šolal sina, postal je zdravnik, pa mu je prepovedal piti in kaditi.

K maši. Jurček pride od maše. Oče ga vpraša, kaj je duhovnik pridigal. Sin mu odgovori, da je duhovnik rekel, da naj starši ne vprašujejo, ampak naj gredo sami k maši.

Zdravniški kovček. Zdravnika povabijo na dom k bolniku. Kmalu pride iz bolnikove sobe in prosi bolnikovo ženo za klešče, potem kaj hitro še izvijač in za tem še kladivo. Žena vpraša zdravnika, če je mož res tako slab. Zdravnik pa ji odgovori, da ne more odpreti kovčka.

Zaskrbljen zdravnik reče pacientu, da ima počasen utrip. On pa mu odgovori, da ga to ne skrbi, saj se mu nikamor ne mudi.

……………………………………………………………………………………………………………..

Miro Šlibar, Ul. E. Adamiča 60, 1356 Dobrova, GSM 031 7613 378, [email protected]; www.miro-slibar.rkc.si