Petek, 11. junij: Praznik Jezusovega srca

Danes je praznik Božje ljubezni do nas. Bog ne čaka, ampak daje; ne govori, ampak deluje. Bog nam daje milost in veselje, da lahko v Srcu njegovega Sina obhajamo velika dela njegove ljubezni. Lahko rečemo, da je danes praznik Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, Božje ljubezni do nas, Božje ljubezni v nas. Ljubezen ima dve potezi. Prva: ljubezen je bolj v dajanju kot sprejemanju. In druga poteza: ljubezen je bolj v delih kot v besedah. Ko pravimo, da je bolj v dajanju kot sprejemanju, pomeni, da se ljubezen prenaša. Je sprejeta od tistega, ki ljubi. In ko pravimo, da je ljubezen bolj v delih kot besedah, pomeni, da ljubezen vedno daje življenje in rast.

A da bi človek razumel Božjo ljubezen, je potrebno, da poišče razsežnost, ki je obratno sorazmerna z neizmernostjo. To je majhnost, majhnost srca. Kot beremo v današnjem berilu, je Mojzes judovskemu ljudstvu  pojasnil, da je bilo izbrano od Boga zato, ker je bilo najmanjše od vseh ljudstev. Jezus pa v evangeliju slavi Očeta, ker je božje stvari prikril modrim in jih razodel malim. To, kar Bog želi od človeka, je odnos med očkom in otrokom, ljubkuje ga, pravi mu: ‘S tabo sem!’

To je Gospodova nežnost, v njegovi ljubezni. To je tisto, kar nam on posreduje in nam daje moč za našo nežnost. A če se čutimo močne, ne bomo nikoli dospeli do izkušnje Gospodovega ljubkovanja. Gospod namreč pravi: ‘Ne boj se, jaz sem s tabo, držim te za roko’. Vse to so Gospodove besede, ki nam dajo razumeti tisto skrivnost ljubezni, ki jo ima do nas. In ko Jezus govori o sebi, pravi: ‘Krotak sem in iz srca ponižen’. Tudi on, Božji Sin, se poniža, da bi prejel Očetovo ljubezen.

Še eno pomembno znamenje Božje ljubezni je, da nas je on prvi ljubil. In je vedno prvi, čaka nas. Naj nam Bog podeli milost, da bi vstopili v ta tako skrivnosten svet, da bi ostrmeli in doživeli mir ob tej ljubezni, ki nam jo izkazuje; naj nam podeli veselje in nas kot otroke za roko vodi po poti življenja. Ko mi prispemo, je on že tam. Ko ga mi iščemo, nas je on že prvi iskal. On je vedno pred nami, čaka nas, da bi nas sprejel v svoje srce, v svojo ljubezen. To dvoje nam lahko pomaga razumeti skrivnost Božje ljubezni do nas. A da bi se izrazil, potrebuje našo majhnost, naše pomanjšanje. Prav tako potrebuje našo osuplost, ko ga iščemo in odkrijemo, kako nas on že čaka.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash