Petek, 16. julij: Usmiljenja in ne žrtve

V odlomku iz evangelija so učence kritizirali, ker se niso postili, Gospod pa je pojasnil, da nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko, saj se tako lahko še poveča luknjo. In tudi nihče ne daje novega vina v stare mehove, sicer bi vino mehove razgnalo in bi bilo vse izgubljeno, torej novo vino v nove mehove.

Novost Gospodove besede – kajti Gospodova beseda je vedno novost, vedno nas vodi naprej – vedno zmaga, je najboljše od vsega. Premaga malikovalstvo, premaga nadutost, premaga to držo pretirane zaverovanosti vase – ne zaradi Gospodove besede, ampak zaradi ideologije sem gradil okoli Božje Besede. Imamo zelo lep Jezusov stavek, ki nam razloži vse to in ki prihaja od Boga, iz Stare zaveze: ‘Usmiljenja hočem in ne žrtev.’

Biti dober kristjan torej pomeni, biti poslušen Gospodovi besedi, poslušati to, kar Gospod pravi o pravičnosti, o ljubezni, o odpuščanju, o usmiljenju, in ne biti nedosledni v življenju. Ne uporabljati ideologijo, da bi lahko šli dalje. Res je, da nas Gospodova beseda včasih postavi v nevarnost, ampak hudič dela isto, a s prevaro. Biti kristjani torej pomeni biti svobodni, preko zaupanja v Boga.«

Varujmo se, da ne bi imeli trdega srca, ki ne spusti vase Božjega usmiljenja. Gospodovemu usmiljenju se ne smemo upirati, ne smemo si misliti, da so naše lastne misli ali seznam zapovedi, ki se jih je treba držati, pomembnejše.

Kjer je Gospod, tam je usmiljenje. ‘Kjer je togost’, kot je govoril sv. Ambrož, ‘tam pa so samo njegovi duhovniki’. Trmoglavost kljubuje poslanstvu in kljubuje usmiljenju.  Prosimo Gospoda, da bi nam pomagal razumeti, kakšno je njegovo srce, kaj pomeni usmiljenje, kaj pomeni, ko nam pravi: ‘Usmiljenja hočem in ne daritve!’ Bog pa naj razlije svoje usmiljenje nad nas, kajti Božje usmiljenje lahko razumemo le takrat, ko je izlito na nas, na naše grehe, na našo bedo.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash