Sobota, 17. julij: Prostor druženja

Človek je družbeno bitje. Ni ustvarjeno za samoto. Jo sicer potrebuje vsake toliko časa, da se sestavi in razmisli o svoji eksistenci, vendar zgolj v družbi lahko razvije svoje potencial, izpolni poslanstvo, zaradi katerega je na svetu.

Za vernika je edini primeren prostor Jezus Kristus. V njem ni vpitja in kričanja, v njem se nalomljeni trst ne bo zlomil in tleči stenj ne ugasnil, saj je Jezus, kakor naglaša drugi odstavek naše veroizpovedi »zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes.« Seveda pa moramo v ta prostor vstopiti. Ni dovolj, da ta prostor samo poznamo, da približno vemo, kje se v našem kraju nahaja. Potrebno je vstopiti, kakor je Jezus stopil do Janeza Krstnika in dejal: »Pusti zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Ter nato vstopil v reko Jordan.

Ne slepimo se: »Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna.« To pomeni, da Boga prav nič ne gane, kaj bodo v sosednjem peklu rekli. Tudi ga ne gane, ali je   posameznik član vplivne politične stranke ali pa ima malce več pod palcem. Ker Boga briga samo ena stvar: »»Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«

Bog ljubi in kdor ljubi zapoveduje in kdor je ljubljen zapovedi spoštuje. Kdor ljubi Boga, bo vstopil v Kristusa. V njem bo našel prostor, za druženje, prostor za izpopolnjevanje, za izživljanje svojih potencialov, v njem bo našel svoje Zveličanje. Toda spoštovati mora zakonitosti tega prostora, ter bo živel in delal, kakor pravi duhovnik po koncu povzdigovanja: »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu,« ker je ljubezen poslušnost tistemu, ki nas ljubi. In ta, ki nas ljubi je Bog, po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki v občestvu Svetega Duha, živi in kraljuje vekomaj.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash