Torek, 20. julij: Kdo so moja mati in moji bratje

Drža, ki jo sporoča današnji evangeljski odlomek je, po mojem mnenju, ena tistih, zaradi katerih je moral Jezus na križ. Pred nas postavlja skoraj noro izbiro: Bog ali starši. Kateri otrok si ne želi ljubezni svojih staršev? Kdo bi rad izbiral med starši in nekom drugim? Ne bom pozabil oratorija in dneva kjer je bil središčni evangeljski odlomek ta, ko domači iščejo Jezusa in ji Jezus odvrne: »Kdo so moja mati? Kdo so moji bratje?«, so otroci rekli: »Zakaj je bil Jezus nesramen? Ali mu je stopila slava v glavo (pred tem je namreč spremenil vodo v vino)«? Tako naravno čutijo otroci, kaj pomeni vljudno obnašanje in kaj ne. Hkrati jim je v krvi, da je starše potrebno spoštovati. Naj ob zgodbi poudarim, da se je fant, ki je igral Jezusa, ki je zavrnil obisk domačih, obnašal izredno vljudno – mislim, da bolj kot Jezus, ko je to storil. Kako naj razumemo izbiro med Bogom in starši za pozitivno? V čem je težava? K čemu nas Jezus vabi?

Mogoče se ustavimo ob tem, ko zase pravi, da je: pot, resnica in življenje. Izbira med domom in Jezusom ni v zavrnitvi staršev, ampak v preseganju doma! V iskanju polnega življenja. Jezus nas vabi: da gremo vedno na pot, da ne obtičimo; da v iskanje resnice ne odnehamo, tudi ko je to težko in se zdi, da se zaradi tega le prepiramo; v življenje, ki je polno in se ne konča s končnimi zadovoljitvami.

Kako bi  izgledalo Marijino življenje, če bi sledila domu – svojim staršem, ne Bogu? Ostala bi doma in se poročila z Jožefom; Zavrnila bi božje povabilo, da postane božja mati; Ne bi iskala drugega, kot tisto, kar je že poznala;Njun zakon bi bil povprečen, brez pretresov in brez stisk, a tudi brez izredne veličine.

Marija ne išče tistega miru, v katerem ji ne bo potrebno storiti nič več, ampak išče samo eno: večno veselje, božje kraljestvo, ki je že tu, pot do njega pa je pot za Jezusom. Marija to novo plačilo sprejema z izbiro med tem, kar se je naučila od staršev in med tem, kar ji ponuja Jezus. Njeno plačilo se ves čas pomika iz sedanjih predstav v večnost. Kako to dosega? Tako, da razmišlja, išče odgovore, se sprašuje, deli svoje veselje, se ne prestraši naporov, presega vse svoje predstave – presega svoj dom in se ne boji biti čudna. V naporu sledi Jezusu in zaupa, da jo bo Bog uslišal, če ga bo vztrajno prosila.

Stopimo na pot za Jezusom tudi mi. Na pot preseganja lastnega doma, na pot tosvetnega nemira, pot večnega plačila! Marija hodi z nami!

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash