Petek, 13. avgust: Ali se sme ali se ne sme?

Odlomek iz  evangelija pripoveduje o farizejih, ki hočejo Jezusa skušati.

Vprašanje se nanaša na zakon. Jezus  govori o zakonu kot o nečem najlepšem, kar je Gospod ustvaril v dneh stvarjenja. ‘Od začetka sveta pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo’, pravi Jezus. To, kar pove Gospod, je močno: govori o enem telesu, ki se ga ne sme ločiti. Jezus pusti ob strani vprašanje ločitve in gre k lepoti para, ki mora biti eno. Ne smemo se zaustaviti pri nekem ‘sme se’ ali ‘ne sme se’ ločiti zakona.

Moški in ženska sta ustvarjena po podobi in podobnosti Boga. Sam zakon tako postane njegova podoba, in zato je zelo lep. Zakon je tiha pridiga vsem ostalim, je pridiga vseh dni. Boleče je, ko to ne predstavlja novice. Časopisi, televizijski dnevniki o tem ne govorijo kot o novici. Da je nek par toliko let skupaj ni novica. Novica je škandal, ločitev, dva, ki se ločita. Včasih se morata ločiti, kot sem rekel, da bi se izognili večjemu zlu. A Božja podoba ni novica. To je lepota zakona – sta podoba in podobnost Boga. To je naša novica, krščanska novica.

Zakonsko in družinsko življenje ni lahko. Potrpežljivost je morda najpomembnejša krepost pri paru, tako pri moškem kot pri ženski. Molimo h Gospodu, da bi Cerkvi in družbi dal globlje in lepše spoznanje o zakonu, kot pa ga mi uspemo razumeti in premišljevati – da je zakon namreč podoba in podobnost Boga.

Jezus prvo od svojih izrednih znamenj, s katerimi je razodel svojo slavo, je naredil v okviru zakonske zveze. To je bila dejanje velike naklonjenosti do tiste porajajoče se družine, ki je bila spodbujena z Marijino materinsko skrbnostjo. V prizoru iz Geneze Bog konča svoje delo stvarjenja in naredi svojo največjo mojstrovino, to sta moški in ženska. Jezus pa začne s svojimi čudeži ravno pri tej mojstrovini, na poročni svatbi moškega in ženske. Jezus nas tako uči, da je mojstrovina neke družbe ravno družina: sta moški in ženska, ki se ljubita. To je največja mojstrovina!

Od časa svatbe v Kani so se spremenile mnoge stvari, a tisto Kristusovo znamenje vsebuje sporočilo, ki je vedno veljavno. Danes se zdi, da ni lahko govoriti o poroki kot praznovanju, ki se obnavlja skozi čas, v različnih obdobjih celotnega življenja zakoncev. Dejstvo je, da je vedno manj porok. V mnogih državah narašča število ločitev, zmanjšuje se število otrok. Težava, da bi ostali skupaj, bodisi kot par bodisi kot družina, vodi v vedno pogostejšo in naglo prekinitev vezi, otroci pa so prvi, ki morajo prenašati posledice. Pri ločitvi najbolj trpijo otroci. Če od majhnega doživljaš, da je zakon vez ‘za določen čas’, bo zate nezavedno ostal ravno to. In dejansko so mnogi mladi nagnjeni k temu, da se odrečejo sami zamisli o nepreklicni zvezi in dolgotrajni družini. Treba je resno premisliti, zakaj se mnogi mladi ne želijo poročiti.

Najbolj prepričljivo pričevanje o blagoslovu krščanskega zakona je dobro življenje krščanskih zakoncev in družine. Ni boljšega načina, da se izrazi lepota zakramenta! Zakon, ki ga je posvetil Bog, varuje tisto vez med možem in ženo, ki jo je Bog blagoslovil, ko je ustvaril svet. Je izvir miru in dobrega za vse zakonsko in družinsko življenje.

Ne bojmo se povabiti Jezusa za poročno svatbo! Ne bojmo se povabiti Jezusa na svoj dom, da bi bil z nami in varoval družino. In prav tako njegovo mater Marijo.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.