Ponedeljek, 9. avgust: Kaj je resnica?

Danes je god svete Edith Stein, ki si je vneto prizadevala za resnico in jo je to zavzemanje pripeljalo do križanega Jezusa. V evangeliju pa  danes Jezus govori o tem, da je potrebno Boga moliti v duhu in resnici. Zato razmišljajmo o resnici. Jezus pove, da je zato rojen in da je zato prišel na svet, da pričuje za resnico. Kakšna je ta resnica?

Resnica je najprej ponižana. Množica si želi vse drugo kot resnico o življenju, o ljubezni, o odnosih, družbi itd. Že samo doživljanje tega, da Jezusa ne iščejo zaradi njega samega, ampak zaradi čudežev, je ponižujoče. A to je resnica o našem življenju. Redki iščejo čisto resnico, večina ima rajši korist.

Resnica je prezirana. Množice ne zanima resnica in jo pravzaprav moti. Resnica kali mir, zato je prezirana. Jezusa privežejo k sramotilnem stebru, da bi se znebili občutka krivde, da zavračajo nekaj dobrega. Na sramotilnem stebru je zlo, zato ga lahko prezirajo.

Resnica ni ljubljena. Jezus je križan med dvema razbojnikoma. Resnica je za svet enako ljuba kot razbojništvo.

Resnica je običajno sama. Jezus je v polnosti razodetja resnice najbolj sam. Kdor se boji osamljenosti in samote, bo težko zdržal v resnici, ki pogosto osami.

Resnico je kljub vsemu vedno mogoče živeti. Jezus ne požre zaveze svojemu poslanstvu, ko je težko. Še več, v zvestobi resnici, pogosto provocira. Če prisežemo na pol resnice, bomo vedno bolj potopljeni v modrost tega sveta in vedno bolj bomo v hudičevih krempljih, v krempljih očeta laži.

Nemogoče je namreč, da bi prišli skupaj, če ima vsak svojo resnico. Le v luči ene in edine resnice je mogoče graditi pristne odnose in ustvarjati živo občestvo.

Zato Jezus opozarja, da se je potrebno vedno znova rojevati iz resnice, iz Božjega duha.

Hočemo poznati odgovor: Kaj je resnica?

• Potem se že danes odpovejmo vsakemu poskusu iskanja kompromisov. Samo v iskrenosti je mogoče priti do resnice. Kompromisi zameglijo pogled.
• Potem se že danes odpovejmo lažji poti. Vsaka lenoba nas neprestano sili v laž. Lažja pot pogosto pelje daleč proč od resnice.
• Potem si že danes priznajmo, da nismo njeni gospodarji, ampak služabniki. Služabniki, ki v dialogu z Bogom in ljubečim bližnjim iščemo pot do spoznanja, ki ga daje Gospod.
• Potem že ta hip priznajmo, da resnic ni več, ampak je le Ena, tj. božja, ki se ne da prilagajati. Resnica o vsem je samo ena, ker za vsem stoji en Stvarnik in en Gospod.
• Potem moramo pred Njo, da bi jo lahko izpolnili, vsi pasti na kolena!
• Potem sprejmimo, da spoznanje Resnice ni ena od nalog našega življenja, ampak prva in najpomembnejša naloga. Ko jo izpolnimo, smo pripravljeni za gledanje Njene slave.

Jezusu je popolnoma jasno, da je resnica težka. Takšna je bila, je in bo. Celo tako težka je, da je brez Duha resnice ne zmoremo živeti. Resnice ne bomo zmogli živeti brez zaupanja, da nas Bog ljubi in poskrbi za nas, tudi ko je težko. Resnice ne bomo iskali na pravem koncu, če ne bomo izpolnjevali njegovih zapovedi, ter se oklepali Duha Tolažnika. Oklenimo se torej Duha, ki nam ga pošilja.

Resnica vere je resnica, ki pohujšuje. Zahteva namreč, da verujemo v Jezusa, ki, čeprav je bil Bog, se je izpraznil, se ponižal in postal služabnik, vse do smrti na križu. In zato ga je Bog postavil za Gospoda vesoljstva. To je resnica, ki je še danes v pohujšanje tistemu, ki ne dopušča skrivnosti Boga, odtisnjene na Kristusovem obličju. To je resnica, ki se je ne moremo dotakniti in je objeti, ne da bi vstopili v skrivnost Jezusa Kristusa, ne da bi njegova občutja postala naša. Samo tako, da izhajamo iz Kristusovega Srca, lahko razumemo, izpovedujemo in živimo Njegovo resnico.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.