Sobota, 14. avgust: Pustite male k meni

Jezus je vedno ljubil otroke. Rad je sprejemal njihovo otroško privrženost in odkritosrčno, nehlinjeno ljubezen. Hvalnice iz njihovih ust so zvenele kakor glasba v njegovih ušesih in osvežile njegovega duha še posebno, kadar je bil izmučen zaradi stika s hinavskimi in prekanjenimi ljudmi. Kjer koli je Zveličar hodil, povsod sta njegov blagi obraz in njegova prijaznost pridobivala ljubezen in zaupanje otrok.

Pri Judih je bila navada, da so matere prinašale otroke k rabinu, da bi jih blagoslovil, položil roke nanje. Jezusovi učenci pa so menili, da je njegovo delo prepomembno, da bi ga tako motili. Ko so torej matere pripeljale otroke k njemu, so jih učenci nejevoljno opazovali. Otroke so imeli za premajhne, da bi lahko imeli kakšno korist od srečanja z Jezusom. Menili so, da bo nejevoljen zaradi njihove navzočnosti. Toda nejevoljen je bil zaradi učencev. Jezus je razumel skrb in breme mater, ki so si prizadevale vzgojiti svoje otroke po Božji besedi. Slišal je njihove molitve in jih sam pritegnil k sebi.

Današnje matere bi morale sprejeti Jezusove besede in njegova dejanja z enako vero. Še danes je pomočnik materam kakor nekoč, ko je jemal otroke v svoje naročje v Judeji. Otroci naših src so prav tako odkupljeni z njegovo krvjo, kakor so bili otroci takratnega časa.

Jezus pozna breme, ki leži na srcu vsake matere. On, čigar mati se je tudi borila s pomanjkanjem in bedo, sočustvuje z vsako materjo pri njenem težavnem delu. Matere naj pridejo s svojimi težavami k Jezusu. Pri njem bodo našle dovolj milosti, ki jim bo pomagala pri ravnanju z otroki. Vrata so odprta vsaki materi, ki želi položiti svoje breme pred njegove noge. Ta, ki je rekel: “Pustite otročiče, naj pridejo k meni, ne branite jim,”  še vedno vabi matere, naj pripeljejo svoje malčke, da jih blagoslovi. Po veri matere, ki se v molitvi obrača k Bogu, lahko celo novorojenček v njenem naročju počiva v senci Vsemogočnega.

Očetje in matere morajo imeti svoje otroke za mlajše člane Gospodove družine, ki so jim zaupani, da jih vzgojijo za nebesa. Nauke, ki se jih sami učimo od Kristusa, moramo prenesti svojim otrokom tako, da jih mladi umi lahko dojamejo. Postopoma jim moramo odkrivati lepoto nebeških načel.

Ko mati vzgaja otroke, da so ji poslušni, ker jo ljubijo, dobijo najboljše začetne nauke o krščanskem življenju. Materina ljubezen predstavlja otroku Kristusovo ljubezen, in malčki, ki zaupajo materi in jo ubogajo, se učijo zaupati Jezusu in mu biti poslušni.

Ko je Jezus rekel učencem, naj ne branijo otrokom priti k njemu, je to govoril svojim sledilcem vseh časov.  Jezus vabi otroke k sebi in nam ukazuje: “Ne branite jim!” S tem želi reči: Otroci bodo prišli k meni, če jim vi tega ne boste preprečili.

Ne popačite Jezusove podobe s svojim nekrščanskim življenjem. Ne zadržujte otrok stran od njega s svojo hladnostjo in strogostjo. Nikoli jim ne dajte povoda za misel, da nebesa ne bodo prijeten prostor, če boste tam tudi vi. Ne govorite o verskih zadevah na način, ki ga otroci ne morejo razumeti, in ne ravnajte tako, kakor da se od njih ne pričakuje, da že v otroštvu sprejmejo Kristusa. Ne zapuščajte lažnega vtisa, da je Kristusova vera nekaj mračnega, in da se moramo, če želimo priti k Jezusu, odpovedati vsemu, kar razveseljuje življenje.

Ko Sveti Duh spodbudi srca otrok, sodelujte v njegovem delu. Učite jih, da jih Jezus  vabi in da zanj ni večjega veselja kakor to, če se mu izročijo v cvetu in svežini svojih let.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.