Torek, 24. avgust: Natanael – Jernej

V današnjem evangeliju se najprej ozrimo na apostola Filipa. On  noče zadržati klica v sebi, ampak k temu klicu povabi tudi druge. Spozna Jerneja in mu sporoči dobro novico o Odrešeniku. Jernej je sprva dvomil in bil celo pripravljen na prepir, toda Filip ga je “razorožil” s preprostim klicem “Pridi in poglej”. In je šel.

Filip se ne ustavi pri osebnem klicu. Odpravi se k Jerneju, za katerega lahko domnevamo, da je iskreno pričakoval Odrešenika. Vredno je torej pričakovati!

In vredno se je učiti od Filipa. To kar nas osrečuje in napolnjuje, to kar smo prejeli, bomo morali deliti z drugimi. Poklicani smo, da veselo novico, ki smo jo spoznali in dobili, posredujemo tistim, ki je niso spoznali, vendar so zanjo odprti.

Filip na kratko navaja samo bistvo o Jezusu. Svoje prepričanje navaja v dveh stavkih. Izraža vero, da je Jezus pravi človek, pred tem pa vero, da je obljubljeni Odrešenik, pravi Bog.

To je v bistvu vse. Je povzetek celotne krščanske vere. Vse, kar mi kristjani verjamemo o Kristusu.

Jernej z odgovorom Iz Nazareta more priti kaj dobrega,  podlega predpostavkam in predsodkom. To je past, v katero padejo mnogi.

Ko se nam nekaj ne ljubi, poiščemo krivca, s prstom kažemo nanj in upamo, da nam ne bo potrebno narediti ničesar. Upamo, da bo drugi utihnil in se umaknil, prenehal s teženjem itd. Ker nas je strah novega, raje ostajamo v starih tirnicah in tarnamo..

Notranjega Miru pa nam ne bo prinesla ležernost, lenobnost, zdolgočasenost in egoizem. Mir je v prizadevanju za dobro, lepo in tisto, kar nas povezuje.

Odgovor na klic  ni mogoče graditi s predsodki in očitanji.  Vedno ga je mogoče graditi le, če ohranimo vero v resnico in pripravljenost narediti korak.

Odgovora na klic ne bo, če bomo videli samo svoje potrebe. Odgovor je  mogoč, ko prisluhnem besedam in se odzovem vabilu kljub tveganju.

Strahovi, lenoba in egoizem, pa tudi negativne izkušnje nas ne opravičujejo  v naši brezbrižnosti. Vsak izmed nas je dolžan živeti svojo poklicanost, kakor je zanjo živel in umrl naš gospod Jezus Kristus. Ne stojmo križem rok.

Pomembno je, da se od Filipa naučimo, kako ravnati v takih primerih, ko nastopijo predsodki. Filip ne poskuša prepričati Jerneja o resničnosti svojih trditev. Ponovi mu besede, ki jih je Jezus že prej povedal prvim apostolom. Pridi in poglej! To so besede, ki bi jih vsi morali izgovoriti. Besede prič, ki so prepričane v resničnost tega, kar govorijo, in ki lahko potrdijo, kar so povedali s svojim dejanjem.

Kakšen Jezus se je pokazal Jerneju? Je bil pripravljen na Jernejev prihod? Da, Jezus je vedno pripravljen na vsako srečanje s človekom. Pokaže mu, da ga pozna popolnoma in globoko in da je njegova notranjost odprta knjiga, ki jo bere in v celoti pozna. Radovednost se je pojavila tudi v Jerneju in je Jezusa vprašal: “Kako me poznaš?” Jezus mu odgovori neposredno. “Preden te je Filip poklical, sem te videl pod figo.” Jernej se strese in film življenja se začne v trenutku vrteti drugače.  Jezusov pogled je zavrnil vse dvome in predsodke, zato Jernej Jezusu kratko malo prizna, da je Božji Sin, kralj Izraela!

Kaj v resnici želi povedati in poudariti Jezus v tem kratkem poročilu o klicu Jerneja? Najprej opazim pripravljenost Jerneja in njegov odziv na Jezusov klic, ki se je odzval  po povabilu Filipa, ko mu je dejal: ‘Pridi in poglej!’

Kot drugo opažam tudi njegovo nesebičnost, da vse deli z drugimi. Spoznal je Odrešenika in to spoznanje ni mogel zadržati zase. In klic “Pridi in poglej!” je danes vabilo nam. Rekel bi, da gre za intimen in oseben klic, ki zahteva enak odziv “Tukaj sem!”

In če osebno sprejmem in se odzovem Jezusovemu klicu in mu sledim, bom to delil z drugimi, tako kot sta to storila Filip in Jernej.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.