Ponedeljek, 13. september: Stotnikov služabnik

Objavljeno: 13. 09. 2021

|

Ponedeljek, 13. september: Stotnikov služabnik

Današnji odlomek iz evangelija nam predstavlja dva služabnika. Prvi je stotnikov služabnik, ki ga Jezus ozdravi, drugi pa je stotnik sam, ki je v službi cesarja. Besede, s katerimi stotnik svoje pošlje k Jezusu, da le-ta ne bi prišel v njegovo hišo, so presenetljive in pogosto ravno nasprotne našim molitvam: ‘Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho’ (Lk 7,6); ‘nisem se  imel za vrednega, da bi prišel k tebi’ (Lk 7,7); ‘tudi sam sem postavljen pod oblast’ (Lk 7,8). Jezus se je začudil nad temi besedami, dotaknila se ga je stotnikova velika ponižnost in njegova krotkost.

Lahko bi se vznemirjal zaradi problema in z uveljavljanjem svoje avtoritete zahteval, da bi bil uslišan. Jezusa bi lahko celo prisilil, da bi prišel k njemu domov. A nasprotno se je naredil majhnega, bil je nevsiljiv, ni povzdignil glasu, ni hotel motiti. Vedel se je – morda ne da bi to vedel – v skladu z načinom Boga, ki je ‘krotak in iz srca ponižen’ (Mt 11,29). Bog, ki je ljubezen, namreč iz ljubezni služi nam. Z nami je potrpežljiv, prizanesljiv, vedno pripravljen in naklonjen, trpi zaradi naših zmot, išče pot, kako nam pomagati in nas narediti boljše. To so tudi krotke in ponižne poteze krščanskega služenja, ki je posnemanje Boga s služenjem drugim: ko jih sprejemamo s potrpežljivo ljubeznijo; z razumevanjem, ne da bi se utrudili; ko jim damo čutiti, da so sprejeti, doma, v cerkveni skupnosti, kjer ni velik tisti, ki ukazuje, temveč tisti, ki služi. Nikoli vpiti nad drugimi!

O služabniku, katerega Jezus ozdravi, nam evangelij pove, da je bil svojemu gospodarju zelo drag in da je bil bolan. V njem se na nek način lahko prepoznamo tudi mi. Vsakdo med nami je Bogu zelo drag, ljubljen in izbran je z njegove strani; poklican, da bi služil, predvsem pa mora vsakdo biti notranje ozdravljen. Da bi bili zmožni služenja, potrebujemo zdravje srca: srce, ki ga je Bog ozdravil, ki čuti, da mu je odpuščeno in ni ne zaprto ne trdo. Dobro bo vsak dan z zaupanjem moliti za to, prositi, da bi nas Jezus ozdravil, da bi bili podobni Njemu, ki nas ‘ne imenuje več služabnike, ampak prijatelje’ (glej Jn 15,15).

Priporočam vam, da bi vsak dan v molitvi prosili za to milost. V molitev prinesite napore, nepredvidene dogodke, utrujenost in upanje. To je prava molitev, ki življenje vodi h Gospodu in Gospoda v življenje. Tako, razpoložljivi v življenju, krotkega srca in v nenehnem dialogu z Jezusom, vas ne bo strah biti Kristusovi služabniki, srečati in ljubkovati Gospodovega mesa v ubogih današnjega dne.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.

 

Povej naprej.