13. septembra goduje sv. Janez Zlatousti. Ob njegovem godu nam Molitvneno bogoslužje Cerkve prinaša njegovo razmišljanje o Kristusu.

 

Kristus je moje življenje, smrt pa dobiček

Veliko neviht in viharjev nam grozi, a se ne bojimo, da bi nas zrušili, ker smo postavljeni na skalo. Naj besni morje, skale ne bo premaknilo. Naj se dvigajo valovi, ne bodo potopili Jezusovega čolna. Česa naj se torej bojimo? Smrti? Meni je življenje Kristus in smrt dobiček. Mogoče izgnanstva? Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje. Zaplembe premoženja? Nič nismo prinesli na svet, tudi odnesti ne moremo nič. Zaničujem grožnje tega sveta in njegovim dobrinam se posmehujem. Ne bojim se uboštva, ne hrepenim po bogastvu, ni me strah smrti, ne želim si življenja, razen da bi vam koristil. Zaradi tega omenjam sedanja dogajanja in vas prosim, ne izgubite zaupanja.

Ne čuješ Gospoda, ki pravi: Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi? Mar ne bo torej navzoč tam, kjer je tako številno ljudstvo, ki ga združuje vez ljubezni? Mar se zanašam na svoje moči? Ne, ker imam njegovo jamstvo, imam njegovo besedo. Ta mi je v oporo, ta mi je v varnost, ta je moj mirni pristan. Čeprav bi se ves svet zamajal, imam božje pismo, berem njegovo besedo. Ta je moja varnost in obramba. On pravi: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.

Kristus je z menoj, koga bi se bal? Čeprav bi mi grozilo valovje vseh morij ali bes knezov tega sveta, vse to je zame le pajčevina. Če bi me vaša ljubezen ne zadrževala, bi se niti trenutek ne obotavljal oditi drugam še danes. Vedno ponavljam: Gospod, zgodi se tvoja volja. Storil bom, kar boš hotel ti, ne kar hoče ta ali oni. Tvoja volja je moj obrambni stolp, nepremakljiva skala, palica, na katero se lahko oprem. Če Bog tako hoče, dobro! Če hoče, da ostanem, hvala. Kjerkoli me bo hotel imeti, mu bom hvaležen.

Kjer sem jaz, tam ste tudi vi. Eno telo smo in ne loči se glava od telesa, ne telo od glave. Čeprav smo daleč narazen, smo združeni v ljubezni, še smrt nas ne more ločiti. Telo bo umrlo, duša pa bo živela in ne bo pozabila na svoje ljudstvo. Vi ste moji rojaki, starši, bratje, otroci, moji udje ste, moje telo, moja luč, bolj ljubljeni od svetlobe dneva. Mar mi more prinesti sončni žarek večjo radost kot vaša ljubezen? Žarek mi je koristen v sedanjem življenju, toda vaša ljubezen mi plete krono za prihodnje življenje.

 


Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve (Iz govorov sv. Janeza Zlatoustega, škofa: Pred izgnanstvom, 1-3)

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.