Danes praznujemo spreobrnjenje svetega Mateja. On sam nam v evangeliju pripoveduje o srečanju, ki je zaznamovalo njegovo življenje. Vpelje nas v igro pogledov, ki lahko spremeni zgodovino. Nekega dne, ko je sedel za mizo, kjer je pobiral davke, je mimo šel Jezus, ga videl, se mu približal in mu rekel: ‘Hodi za menoj.’ In Matej je vstal, in šel za njim.

Jezus ga je pogledal. Kakšno moč ljubezni je imel Jezusov pogled, da je tako premaknil Mateja! Kakšno moč so morale imeti tiste oči, da je vstal!

Jezus  se je pri Mateju zaustavil; ni šel hitro mimo njega, brez naglice in mirno ga je pogledal. Pogledal ga je z očmi usmiljenja; pogledal ga je, kot ga prej ni pogledal še nihče. In ta pogled je odprl njegovo srce, ga osvobodil, ga ozdravil, dal mu je upanje, novo življenje. Četudi si mi ne upamo dvigniti pogleda h Gospodu, on nas prvi gleda.

To je tudi naša osebna zgodba. Vsak med nami lahko reče: Tudi jaz sem grešnik, ki ga je Jezus pogledal.

Njegova ljubezen je pred nami, njegov pogled prehiteva naše potrebe. On zna videti onkraj videza, greha, neuspeha ali nevrednosti. Zna videti onkraj družbene kategorije, kateri pripadamo. On je prišel iskat ravno vse tiste, ki se čutijo nevredni Boga, nevredni drugih. Pustimo se gledati Jezusu, pustimo, da njegov pogled prehodi naše poti, pustimo, da nam njegov pogled prinese veselje in upanje.

Potem, ko ga je pogledal z usmiljenjem, je Gospod rekel Mateju: ‘Hodi za menoj.’ In on je vstal in šel za njim. Po pogledu – Jezusova beseda. Po ljubezni – poslanstvo. Matej ni več isti, notranje se je spremenil. Srečanje z Jezusom, z njegovim usmiljenim pogledom, ga je spremenilo. Za sabo pusti mizo z denarjem, pusti svojo izključenost. Prej je sedel, da bi jemal od drugih; zdaj, z Jezusom, pa mora vstati in iti, da bi dajal, dajal drugim. Jezus ga je pogledal in Matej je našel veselje v služenju. Jezusov pogled rodi misijonarsko dejavnost, služenje, predanost.

Jezus gre naprej, je pred nami, odpira pot in nas vabi, da mu sledimo. Vabi nas, da hodimo počasi in presegamo svoje predsodke. Bog je Oče, ki želi zveličanje vseh svojih otrok.

Pustimo se gledati Gospodu v molitvi, evharistiji, spovedi, v naših bratih, predvsem tistih, ki se čutijo zapuščene in same. Učimo se gledati kakor On gleda nas. Delimo njegovo nežnost in njegovo usmiljenje z drugimi. Poklicani smo, da se učimo od Jezusa, ki vidi vedno tisto, kar je najpristnejše v vsakem človeku.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.