Kot vidimo v današnjem evangeliju, so učenci bili navdušeni, pripravljali so načrte za prihodnjo organizacijo nastajajoče Cerkve; razpravljali so o tem, kdo je večji, ter tistim, ki niso pripadali njihovi skupini, preprečevali, da bi delali dobro v Jezusovem imenu. Jezus pa jih je presenetil in središče njihove razprave iz organizacije prestavil na otroke: ‘Kdor je med vami vsemi najmanjši, ta je velik.’

Ne gre za neko lepo organizacijo in ne za neko popolno vodstvo, ampak je govora o starčkih in starkah, ki posedajo po trgih, in otrocih, ki se igrajo. Nevarnost je v tem, da bi odvrgli tako ostarele kot otroke. Jezusovo svarilo pred pohujšanjem najmanjših je zelo ostro. Prihodnost naroda je tukaj, v ostarelih in otrocih. Narod, ki ne skrbi za svoje ostarele in svoje otroke, nima prihodnosti, kajti ne bo imel spomina in ne bo imel obljube! Starci in otroci so prihodnost naroda! Kako pogosto ostarele osebe puščamo ob strani, jim ne pustimo govoriti, otroke pa umirimo z bomboni ali igračami.

Učenci niso razumeli, želeli so učinkovitost, hoteli so Cerkev, ki gre naprej brez problemov. To pa lahko postane skušnjava za Cerkev: Cerkev funkcionalizma, dobro organizirana Cerkev, kjer je vse na svojem mestu, a brez spomina in brez obljube. Takšna Cerkev bo postala Cerkev, ki se bori za oblast, Cerkev ljubosumnosti med krščenimi in mnogo drugih stvari, do katerih pride, ko ni spomina in ne obljube.

Vitalnost Cerkve  torej ne izhaja iz dokumentov in zborovanj, da bi načrtovali in dobro izpeljali stvari. To je sicer potrebno, a ni znamenje Božje prisotnosti. Znamenje Božje prisotnosti v Cerkvi je to, kar pravi Gospod. ‘Starčki in starke bodo posedale po jeruzalemskih trgih, vsak s palico v roki zaradi visoke starosti. In po mestnih trgih bo mrgolelo dečkov in deklic, ki se bodo igrali.’ Pri igranju pomislimo na veselje – gre za Gospodovo veselje. In pri teh starčkih, ki mirni sedijo s palico v roku, pomislimo na mir. Mir in veselje – to je zrak Cerkve.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.