Torek, 28. september: Sprejeti Jezusa

Objavljeno: 26. 09. 2021

|

Torek, 28. september: Sprejeti Jezusa

Ko Jezusa na poti v Jeruzalem niso sprejeli, sta učenca Jakob in Janez rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal.

Odpovedati se sebi, vzeti križ na svoje rame torej pomeni: odpovedati se vsakemu nasilju nad drugim. Še tako velike krivice, ki nam je storjena, kot Jezusovi učenci ne smemo poravnati s silo. Kdor za meč prijemlje, bo z mečem pokončan, pravi Jezus. Nobena maščevalnost ni več pot reševanja problemov za Jezusovega učenca. Nobeno nasilno dokazovanje, da imamo prav, ne pride v poštev! Mi pa bi tako radi nekomu na silo dopovedali, da se moti. In če nam ne uspe, se umaknemo in se prepričamo, da je tudi tako v redu.

Jezusov učenec mora pozabiti na lagodje in komodnost. Če Učitelj ni imel, kamor naj bi glavo naslonil, pomeni, da tudi njegov učenec, če mu bo zvest, ne bo mogel počivati. Neprestan nemir v prizadevanju za rast božjega kraljestva v sebi in med drugimi je njegovo vzglavje. Jezusov učenec ne more nikoli reči, sedaj lahko mirno počivam, vse sem naredil. Vedno mora dodati: Gospod, ti povej, kaj moram še storiti!

Jezusov učenec  se mora posloviti tudi od svojih spominov in starih sanj. Preteklost mora pustiti za seboj, korenine so sicer pomembne za rast, a niso več cilj. Tradicija, ki nas veže, da bi se vračali na grobove svojih mrtvih, je za Jezusovega učenca le izhodišče, nikoli več cilj. Naj se ne vrača vanjo, ampak naj jo z novim življenjem v polnosti presega in ustvarja novo življenje.

Jezusov učenec po odločitvi za Jezusa ne sanja več o svojem domu. Njegov dom je v Nebesih, njegova družina je novo božje kraljestvo, ki ga mora ustvarjati. Ne sanja več o tem, kako so ga učili starši, kako lepo je bilo, ko je bil še otrok. Nobeni spomini ne morejo biti opravičilo, da bi se izmuznil Jezusovim zahtevam in naročilu. Jezusov učence gre vedno naprej.

Trda je ta beseda, so rekli učenci, ko je Jezus rekel, da jim bo dal sebe v hrano. Tudi mi danes lahko rečemo: Trda je ta beseda, ko zahtevaš od nas, da se odpovemo sebi in vzamemo nase svoj križ. Kdo si ne želi pravice, počitka, prijetnih spominov, varnega zavetja starega doma? A Gospod želi, da gremo za njim in rečemo: Ti si naša edina moč in naša edina opora! Naj bomo zares Tvoji učenci!

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.

Povej naprej.