S svetim očetom so se v soboto, 25. septembra, sestali škofje, prijatelji Gibanja fokolarov, ki se redno srečujejo že štirideset let. Gre za »pot prijateljstva, ki ima močne in trdne korenine«, o čemer je papež razmišljal v svojem govoru ter pozval, naj so še naprej nasmejati.

Papež je med srečanjem s škofi, prijatelji Gibanja fokolarov, najprej spomnil na začetke gibanja: »Marijino delo ali Gibanje fokolarov je vedno gojilo, v skladu s karizmo, ki jo je prejelo od ustanoviteljice Chiare Lubich, čut in služenje edinosti: edinosti v Cerkvi, edinosti med vsemi verniki, edinosti v celotnem svetu, v “koncentričnih krogih”,« je dejal papež in spomnil na opredelitev Cerkve, kot jo je drugi vatikanski koncil podal v konstituciji Lumen gentium: »zakrament oziroma znamenje in orodje za notranjo zvezo z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu«. Sredi bridkosti in uničenja vojne je Duh položil v srce mlade Chiare »seme bratstva in občestva«. To je bilo seme, ki se je iz tiste skupine prijateljic v Trentu razvijalo in raslo ter pritegnilo moške in ženske vseh jezikov in narodov z močjo Božje ljubezni, ki ustvarja edinost, ne da bi izničila raznolikosti, ampak jih spoštuje in usklajuje.

Škofje v službi skrivnosti občestva

Po papeževih besedah je očitno »sorodstvo«, ki obstaja med to karizmo in službo škofov. »Mi škofje smo v službi Božjega ljudstva, da bi se izgrajevalo v edinosti vere, upanja in ljubezni. Sveti Duh v škofovo srce vtisne voljo Gospoda Jezusa: da bi bili vsi kristjani eno v čast in slavo troedinemu Bogu in da bi svet veroval v Jezusa Kristusa (prim. Jn 17,21). Papež in škofje, nismo v službi zunanje edinosti, “uniformnosti”, ampak skrivnosti občestva, ki je Cerkev v Kristusu in Svetem Duhu, Cerkev kot živo Telo, kot ljudstvo, ki hodi v zgodovini in hkrati onkraj zgodovine. Ljudstvo, poslano v svet, da pričuje Kristusa, da bi On, Lumen gentium, Luč narodov, lahko vse pritegnil k sebi z blago in usmiljeno močjo svoje velikonočne skrivnosti.«

Sanje o bratstvu

»Dragi bratje, lahko rečemo, da so to Božje sanje,« je sveti oče dejal zbranim škofom. »Njegov načrt je vse in vsakogar spraviti in osredinili v Kristusu (prim. Ef 1,10; Kol 1,20). To so tudi “sanje” o bratstvu, ki sem mu posvetil okrožnico Fratelli tutti. Spričo “senc zaprtega sveta”, kjer se “razblinjajo” številne sanje o edinosti, kjer manjka “načrt za vse” in globalizacija pluje “brez skupne smeri”, kjer se zaradi pandemije lahko zaostrijo neenakosti, nas Duh poziva, naj si “drznemo biti eno”, kot pravi naslov vašega srečanja. Upati si edinost. Izhajajoč iz zavedanja, da je edinost dar – to je drugi del naslova.«

Drznost v edinosti

O pogumu edinosti pričajo predvsem svetniki, pri čemer je Frančišek spomnil na dva svetnika, papeža Kornelija in škofa Ciprijana. Prav slednjemu dolgujemo čudovito opredelitev Cerkve kot »ljudstva, zbranega v edinosti Očeta, Sina in Svetega Duha«. Izpostavil pa je tudi številne pričevalce našega časa, pastirje in laike, ki so imeli »drznost edinosti« in za to plačali ceno, ki je bila včasih zelo visoka. »Kajti edinost, ki nam jo je dal in nam jo še vedno daje Jezus Kristus, ni poenotenost, ni strinjanje za vsako ceno. Upošteva temeljno merilo, ki je spoštovanje osebe, spoštovanje obraza drugega, zlasti revnega, majhnega, izključenega.«

Bodite nasmejani

Papež Frančišek se je ob koncu še zahvalil za srečanje, predvsem pa za »predanost, s katero stopate po tej poti prijateljstva«, pri tem pa poudaril, naj je ta pot »vedno odprta in nikoli izključujoča«, da bi tako »rasli v službi občestva«. »Še naprej bodite nasmejani, saj je to del vaše karizme. Molim za vas in vaše skupnosti. Naj vas blagoslovi Gospod in naj vas varuje Devica Marija. In ne pozabite moliti zame,« je sklenil.

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.