Nedelja, 10. oktober: 28. nedelja med letom

Današnji evangelij  je sestavljen iz treh prizorov, ki jim dajejo ton trije Jezusovi pogledi.

Prvi prizor predstavlja srečanje med Učiteljem in ‘mladeničem’. Ta je pritekel k Jezusu, pokleknil pred njim in ga imenoval ‘Dobri učitelj’. Vprašal ga je: ‘Kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?’, torej sreče. Večno življenje ni samo življenje ‘onkraj’, temveč je polno, izpolnjeno, brezmejno življenje. Kaj moramo torej storiti, da ga dosežemo? Jezusov odgovor povzame zapovedi, ki se nanašajo na ljubezen do bližnjega. Glede tega se temu mladeniču ni moglo nič očitati. Očitno pa je, da mu izpolnjevanje zapovedi ni zadostovalo, ni mu potešilo njegove želje po polnosti, po sreči. Jezus je zaznal to željo, ki jo je mladenič nosil v srcu, zato se je njegov odgovor spremenil v ljubeč pogled, poln nežnosti in naklonjenosti. Tako pravi evangelij: ‘ozrl se je vanj, ga vzljubil’. Zavedal se je, da je dober fant. Jezus pa je tudi razumel, kje je šibka točka njegovega sogovornika, in mu je podal konkreten predlog, torej dati vse, kar ima, ubogim in iti za njim. Ta mladenič pa je imel razdeljeno srce med dva gospodarja, med Boga in denar, in je žalosten odšel. To razodeva, da ne moreta živeti skupaj vera in navezanost na bogastvo. Tako je na koncu začetno mladeničevo navdušenje ugasnilo v nesreči propadle hoje za Jezusom.

V drugem prizoru evangelist usmeri pozornost na Jezusove oči. Tokrat gre za zamišljen pogled, za opozorilo. Tako pravi: ‘Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v Božje kraljestvo!’  Začudenim učencem, ki so se spraševali: ‘Kdo se potem more zveličati?’, je Jezus odgovoril s opogumljajočim pogledom, torej s tretjim pogledom, in rekel, da je zveličanje ‘nemogoče ljudem, ne pa Bogu!’  Če se zaupamo Gospodu, lahko gremo preko vseh preprek, ki nas ovirajo pri hoji za njim po poti vere. Zaupati se Gospodu. On nam bo dal moč, On nas odrešuje, On nas spremlja na poti.

Tako smo prišli do tretjega prizora, do tiste slovesne Jezusove izjave: ‘Resnično, povem vam, kdor pusti vse zato, da bo hodil za menoj, bo imel v prihodnjem veku večno življenje, in stokratno povrnjeno že tukaj.’ V tem ‘stokratno’ so stvari, ki jih je nekdo prej imel in jih je zapustil, ki pa jih je našel neskončno pomnožene. Kdor se reši dobrin, prejme v zamenjavo uživanje resnične dobrine, kdor se osvobodi sužnosti stvari, pridobi svobodo v služenju za ljubezen, kdor se odpove posedovanju stvari, pride do veselja darovanja. To je to, kar je Jezus dejal: ‘Večje veselje je v dajanju kot v prejemanju.’

Mladenič ni pustil, da bi ga osvojil Jezusov ljubeči pogled in tako mu ga ni mogel vrniti. Samo če s ponižno hvaležnostjo sprejmemo Gospodovo ljubezen, se rešimo zapeljevanja malikov in slepote naših utvar. Denar, užitek, uspeh očarajo, a zatem razočarajo. Obljubljajo življenje, a povzročijo smrt. Jezus od nas zahteva, da se odtrgamo od tega lažnega bogastva in vstopimo v resnično, polno pristno in svetlo življenje.

Koliko mladih v srcu čuti podoben klic, da se približa Jezusu. Navdušeni so, ni jih sram poklekniti pred Njim, javno pričevati o svoji veri v Jezusa Kristusa. Želijo mu slediti. A ko imajo srce polno nečesa drugega in niso ravno pogumni, da bi ga izpraznili, se umaknejo. In tisto veselje postane žalost. Tudi danes je veliko mladih, ki imajo poklic, a včasih je tu še nekaj, kar jih zaustavlja. Moramo moliti, da se bo srce teh mladih lahko izpraznilo, izpraznilo drugih interesov in drugih ljubezni, da bo srce postalo svobodno.

Gospod, pošlji nam redovnice, pošlji nam duhovnike, obvaruj jih malikovalstva, malikovalstva nečimrnosti, malikovalstva napuha, malikovalstva oblasti, malikovalstva denarja! Ta molitev je namenjena pripravi src, da bi zmogla od blizu slediti Jezusa.

Mladenič v današnjem evangeliju je zelo dober in obenem zelo nesrečen. In danes je mnogo takšnih mladih. In zato je treba k Bogu moliti z gorečo molitvijo: Pomagaj, Gospod, tem mladim, da bodo svobodni in ne sužnji, da bodo imeli srce samo zate! Tako bo Gospodov klic lahko prišel in obrodil sadove. To je molitev za duhovne poklice. In moliti moramo veliko. Duhovni poklici so. Pomagati moramo, da bodo rasli, da bo Gospod lahko vstopil v ta srca in dal to neizrekljivo in častitljivo veselje, ki ga ima vsaka oseba, ki od blizu sledi Jezusa.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.