Ko molimo Očenaš, se pri drugem vzkliku na Boga obrnemo z besedami »pridi k nam tvoje kraljestvo« (Mt 6,10). Ta želja izvira iz samega Kristusovega srca, ki je svoje oznanjevanje v Galileji začel z besedami: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15). Gre za veselo oznanilo. Te besede nikakor niso grožnja, nasprotno, so veselo oznanilo, sporočilo radosti. Jezus noče prisiliti ljudi, naj se spreobrnejo, s širjenjem strahu pred skorajšnjo Božjo sodbo ali občutka krivde za storjeno zlo. Jezus preprosto oznanja. Vsak je poklican, da veruje v evangelij. In Jezus oznanja ravno to čudovito stvar, to milost: Bog, Oče, nas ljubi, blizu nam je in nas uči, kako hoditi po poti svetosti. Božje kraljestvo je zagotovo velika sila, največja, kar jih je, a ne po kriterijih sveta. Zato se zdi, da nima nikoli absolutne večine. Je kakor kvas, ki se zamesi v moko: na videz izgine, a je ravno tisti, ki omogoča vzhajati testu (glej Mt 13,33). Ali pa je kakor gorčično zrno, tako majhno, skoraj nevidno, ki pa v sebi nosi rušilno silo narave. A ko enkrat zraste, postane največje drevo na vrtu (glej Mt 13,31-32).

V tej »usodi« Božjega kraljestva lahko slutimo potek Jezusovega življenja: tudi On je bil za svoje sodobnike slabotno znamenje, skorajda neznan dogodek za uradne zgodovinarje tistega časa. Sam sebe je imenoval »pšenično zrno«, ki umre v zemlji, a ki samo tako lahko obrodi obilo sadu (glej Jn 12,24). Simbol semena je zgovoren: kmet ga vrže v zemljo (zdi se kakor pokop), potem pa »spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako« (Mr 4,27). Seme, ki klije, je prej Božje delo kot pa delo človeka, ki ga je posejal (glej Mr 4,27). Bog je vedno pred nami, vedno nas preseneti. Zahvaljujoč Njemu imamo po noči velikega petka zarjo vstajenja, ki lahko ves svet osvetli z upanjem.

Prošnjo »Pridi k nam tvoje kraljestvo« poklanjajmo tudi drugim: ‘Pridi k nam tvoje kraljestvo.’ Raztrosimo to besedo med svoje grehe in svoje neuspehe. Poklonimo jo osebam, ki jih je življenje porazilo in upognilo; tistemu, ki je okušal več sovraštva kot ljubezni, ki je živel nekoristne dni, ne da bi razumel zakaj. Podarimo jo tistim, ki so se borili za pravičnost, vsem mučencem zgodovine; tistemu, ki je prepričan, da se je boril zastonj in da v tem svetu vedno prevladuje zlo. Slišali bomo, da nam molitev Očenaša odgovarja. Stotič bo ponovil besede upanja, iste, s katerimi je Duh zapečatil Sveto pismo: ‘Da, pridem kmalu.’ To je Gospodov odgovor: ‘Pridem kmalu.’ In Gospodova Cerkev odgovarja: ‘Amen, pridi, Gospod Jezus!’ (glej Raz 22,20). Reči »Pridi k nam tvoje kraljestvo« pomeni reči »Pridi, Gospod Jezus«. In Jezus odgovarja: »Pridem kmalu«. Jezus prihaja na svoj način, vsak dan, in v to moramo zaupati.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: L. M.