Sreda, 27. oktober: Ozka vrata

Današnji evangeljski odlomek omenja ozka vrata. S podobo vrat je Jezus skušal svojim poslušalcem pojasniti, da je pomembno, da vsi vedo, katera pot vodi v zveličanje. Vrata!

Ta pot predvideva, da se gre skozi vrata. Toda kje so vrata, kakšna so vrata, kdo je vrata. Jezus sam je vrata. To nam pravi On sam. On nas vodi k občestvu z Očetom, kjer najdemo ljubezen, razumevanje in varstvo. Toda zakaj so ta vrata ozka, bi se lahko vprašali? Zakaj pravi, da so ozka? Vrata so ozka, ne zato, ker so zatiralska, temveč ker zahtevajo, da zmanjšamo in brzdamo našo ošabnost ter naš strah in s ponižnim in zaupljivim srcem odpremo Njemu ter priznamo, da smo grešniki, potrebni njegovega odpuščanja. Zaradi tega so ozka, da brzdajo našo ošabnost, ki nas napihuje. Vrata Božjega usmiljenja so vedno na stežaj odprta za vse! Bog ne daje nikomur prednost, ampak vedno sprejema vse brez razlik. Vrata so ozka, da zmanjšajo našo ošabnost in naš strah. Na stežaj odprta, ker nas Bog brez razlikovanja sprejema. Ozka so vrata, a vedno na široko oprta!

On čaka na vsakega od nas, ne glede na greh, ki smo ga storili, da bi nas objel in nam ponudil svoje odpuščanje. Samo On lahko spremeni naše srce, samo On lahko da polni smisel našemu bivanju in da resnično veselje. Ko bomo vstopili skozi Jezusova vrata, vrata vere in evangelija, bomo lahko izstopili iz posvetnih drž, slabih navad, sebičnosti ter zaprtosti. Ko je stik z Božjo ljubeznijo in usmiljenjem, tedaj je sprememba pristna. In naše življenje je razsvetljeno z lučjo Duha, z neugasljivo lučjo!

Gospod nam ponuja toliko priložnosti, da nas reši ter da bi vstopili skozi vrata zveličanja. Ta vrata so priložnost, ki je ni dobro zapraviti. O zveličanju ne smemo držati akademskih govorov, kakor tisti, ki se je obrnil na Jezusa, temveč moramo zagrabiti za priložnosti zveličanja. Saj bo ob nekem trenutku ‘hišni gospodar vstal in vrata zaprl’ Toda, če je Bog dober in nas ima rad, zakaj torej zapre, bo zaprl vrata? Zato, ker naše življenje ni video igrica ali telenovela. Naše življenje je nekaj resnega in cilj, ki ga moramo doseči, torej večno zveličanje, je zelo pomemben.

Marijo prosimo, naj nam pomaga zagrabiti priložnosti, ki nam jih Gospod ponuja, da bi prestopili vrata vere in vstopili na širno pot, ki je pot zveličanja in je sposobna sprejeti vse tiste, ki pustijo, da jih zajame Ljubezen. Ljubezen je, ki rešuje.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: L. M.