Sobota, 13. november: Ali bo našel vero na zemlji?

Današnji evangelij nas spet izziva k razmisleku o veri. Slišali smo: Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?

Ko je Jezus videl šibkost učencev jih je, kot smo danes slišali spodbudil, da morajo vztrajno moliti in se ne naveličati. Le če bodo vztrajali v molitvi, bodo lahko živeli iz vere.

Mislim, pa, da se vera začne s preprostim vprašanjem, kaj mi je kot verniku podarjeno in za kaj sem Bogu hvaležen? Kaj imamo kot verniki, za kaj smo hvaležni? Ali se kaj spremeni v meni, v tebi, ko rečeva: Bog je, verujem? Mislim, da to na splošno prikliče v spomin le nekatere norme in omejitve, pravila, ki se jih moramo držati ipd. Vera je neprestan odnos z Bogom ob katerem spoznavam, kaj in kako naj živim. O pravilih so razmišljali farizeji in pismouki, ob Bogu so življenje iskali predvsem ubogi. Ali iščeš življenje ob Bogu? Naj z vami delim, kaj meni pomeni vera in zakaj z veseljem govorim o njej in iz nje.

V veri spoznavam, da je življenje božji dar in Bog mi ga osmišlja. Na misel mi prihajajo besede apostola Petra, ki jasno izrazi svojo vero v Jezusa: H komu naj gremo, besede večnega življenja imaš in mi vemo, da si Božji sin! Ne predstavljam si življenja brez Boga. Življenje bi bilo prazno, tako pa mi vera daje veselje, da v svet, v katerem bivam, nisem vržen, ampak me skrbno vodi Bog.

Iz tega izhaja zame jasna misel: Lepo je živeti z Bogom in odkrivati njegovo voljo. Vem, da ima zame načrt in želim ga izpolniti. Pogosto se moje misli ne ujemajo z njegovimi, vendar sem vesel, da lahko odkrivam, kakšen načrt ima zame in ga z njegovo pomočjo živim. Verujem in vem, da je ta načrt izredno bogastvo. Bog je ustvarjalen. Ne potrebujem ga dopolnjevati, dovolj je, da odkrivam njegovo voljo in v njem je vse najboljše o mojem življenju že dovršeno. Živeti z njim je lepo!

Bog pa ni le tisti, ki vse vodi, ni le tisti, ki ima zame načrt. Po Jezusu Kristusu je ga prepoznavam kot dobrega Očeta, v Jezusu kot brata, ki zame daje življenje. Ta ljubezen je najprej topla bližina, ki omili vsako trdoto, ki bi jo sicer nujno doživljal ob Božjih mislih in njegovi volji, ki so drugačne od moje. Bog je dober Oče in ljubeč brat. Je moje zavetje in moje upanje. Pri vsej svoji majhnosti in grešnosti lahko upam, da me bo sprejel v svoj dom, ko se moje življenje na zemlji konča. Tako je Bog tudi moje upanje in moj cilj.

Še marsikaj je zame vera, vsekakor veliko bogastvo. Ko gledam ljudi okrog sebe, vidim hudo trpljenje prav zaradi nevere. Brez vere človek nima opore. Brez Božje besede nima jasne smeri. Brez božje ljubezni je vse trdo in življenje je eno samo sprenevedanje ali pa brezciljen boj. Ljudem želim z besed in zgledom prinesti Božjo besedo kot dar, kot smer, kot življenje. Bog je ljubezen in z njim je mogoče živeti v veselju tudi danes.

Če je vera za naju dar in veselje, jo zelo spontano posredujeva drugim – brez vsiljevanja in brez strahu. Kristjan, ki si prizadeva za vero, ki vztrajno moli, da bi veroval, je že pričevalec vere. Naj torej naše krščanstvo raste iz globoke vere, ki se krepi v vztrajni molitvi.

 

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.