Skrivnosti Vatikanskih muzejev: Umetniške tapiserije

Objavljeno: 12. 11. 2021

|

Skrivnosti <strong>Vatikanskih muzejev</strong>: <em>Umetniške tapiserije</em>

V okviru multimedijskega projekta Skrivnosti Vatikanskih muzejev so v šestem sklopu predstavljene umetniške tapiserije. Gre za zbirko, ki obsega okoli tristo mojstrovin velike vrednosti, ki so razstavljene v pinakoteki in Galeriji tapiserij ali pa zahvaljujoč skrbi restavratorjev shranjena v posebnih skladiščih.

Leonardova Zadnja večerja v Franciji

Med najbolj znanimi so Raffaellove tapiserije, ki so bile izdelane za Sikstinsko kapelo, in dragocena stvaritev z Leonardovo Zadnjo večerjo, ki jo je papežu podaril francoski kralj. Gre za reprodukcijo motiva, ki ga je ta renesančni slikar upodobil na steni jedilnice v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu. Francoskemu kralju Ludviku XII. je bila freska tako všeč, da je predlagal, da bi jo odstranili s stene in jo prepeljali iz Milana v Pariz. Njegova želja se je delno uresničila, ko je njegov naslednik Franc I. naročil, naj slikarsko delo prenesejo na tkanino, tapiserija pa je sedaj na ogled v vatikanski pinakoteki.

Tapiserija z motivom Leonardove Zadnje večerje, vatikanska pinakoteka

Če še vedno obstajajo dvomi glede naročnika, kraja in leta nastanka tapiserije, je to umetnino zagotovo mogoče umestiti v čas med letoma 1516 in 1524: gre za obdobje, ko je Leonardo bival v Franciji. Ni izključeno, da bi slikar dragoceno tkanino občudoval z lastnimi očmi, vendar pa se zdi hipoteza o njegovi neposredni vključenosti v ustvarjanje tapiserije neutemeljena. Razlike med fresko in tapiserijo so zelo očitne. Minimalizem in skoraj metafizično vzdušje Zadnje večerje, ki jo je Leonardo ustvaril v Milanu, dajeta v tapiseriji prednost renesančnemu čutu s francoskim pridihom: v ozadju izstopajo trije oboki, ki odsevajo lombardsko arhitekturo in skozi katere se vidi pokrajino.

Zlate in srebrne niti

Glede na prefinjenost izdelave je bila tapiserija po vsej verjetnosti narejena v Bruslju. Uporabljene so niti zlate in srebrne svile: prikazuje apostole, pa tudi močerade in krila, kar se očitno nanaša na Franca I. in njegovo mater Ludviko Savojsko. Začetni črki imena, ki sta vtkani v tapiserijo skupaj z nekaterimi simboli, se nanašata na kraljevo ženo Klavdijo, ki je umrla leta 1524. Izstopajo prepleteni vozli, ki po eni strani spominjajo na Leonardove »vozle« in »preplete«, po drugi strani pa se nanašajo na dinastijo Savoja ali na frančiškanski red.

Dar za papeža

Leta 1533 je veličastna tapiserija prišla v Rim, saj jo je kralj Franc I. podaril papežu Klemenu VII. ob poroki njegove nečakinje Katarine Medičejske s Henrikom II., drugim sinom francoskega kralja. Šlo je za nepozabno poroko v Marseillu, ki jo zelo podrobno opisujejo tedanje kronike: po plenitvi Rima leta 1527 je bil z njo zapečaten sporazum med Francijo in papeštvom, s čimer se je utrdilo zavezništvo proti Habsburžanom. Papež se je na darilo odzval s kitovim rogom, ki ga je pozlatil znani zlatar Tobija iz Camerina. Predmet je bil predstavljen kot »samorogov rog«, ki je po starodavni tradiciji veljal za močan protistrup za zaščito pred zastrupljeno hrano.

Razstavljena ob posebnih priložnostih

V Vatikanu je bila tapiserija Leonardove Zadnje večerje na ogled le ob posebnih priložnostih v liturgičnem letu. Med procesijo ob prazniku svetega Rešnjega telesa in krvi je bila postavljena ob poti, ki je vodila od Sikstinske kapele do bazilike sv. Petra, na veliki četrtek pa v vojvodski dvorani, kjer je potekal obred umivanja nog. Mojstrovina tekstilne umetnosti je tudi danes izredno dobro ohranjena: papež Pij VI. je namreč v osemnajstem stoletju slikarju Bernardinu Nocchiju naročil izdelavo kopije, ki so jo od tedaj dalje uporabljali med papeškimi slovesnostmi, medtem ko so original shranili, tako da ni bil izpostavljen vplivom iz okolja.

Procesija na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v vatikanski baziliki. Vincenzo Marchi Moresi, 1865. Vatikanski muzeji

Procesija na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v vatikanski baziliki. Vincenzo Marchi Moresi, 1865. Vatikanski muzeji

Restavriranje

Dar kralja Franca I. je bil večkrat restavriran, zadnjič leta 2019, ko so tapiserijo, pred odhodom na razstavo v Franciji podložili s sintetičnim tilom, ki so ga predhodno pobarvali tehniki laboratorija za restavriranje tapiserij. Veličastne in občutljive umetnine, ki v višino meri 4,90 metra, v dolžino pa 9 metrov, ni enostavno premikati. Vendar pa so izkušnje, predanost in strokovnost vatikanskih restavratorjev zagotovilo in temeljijo na stoletnem znanju in tradiciji. Papeževa zbirka tapiserij vključuje približno tristo primerkov in izhaja iz petnajstega stoletja.

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.

Povej naprej.