Četrtek, 18. november: Jezus joka nad Jeruzalemom

Ob današnjem evangeliju sem se, hočeš nočeš, spomnil na mnoge, ki jočejo: ljudje v osami, ljudje v karanteni, osamljeni ostareli, ozdravljeni ljudje in osebe, ki se zdravijo; starši, ki nimajo plače, in vidijo, kako jim ne bo uspelo nahraniti otrok. Mnogo ljudi joče. Tudi mi jih v svojem srcu spremljajmo. Ne bo nam škodilo, če bomo skupaj z Gospodovim jokom malo jokali za vse njegovo ljudstvo.
Jezus je imel prijatelje. Vse je imel rad, a imel je prijatelje, s katerimi je imel poseben odnos. Kakor je to med prijatelji, več ljubezni, več zaupanja. Veliko krat se je ustavil v hiši dveh sester in brata, Lazarja, Marte in Marije. Jezus je čutil bolečino ob bolezni in smrti svojega prijatelja. Prišel je do groba in je bil v sebi globoko in zelo ganjen. Vprašal je: ‘Kam ste ga položili?’ In Jezus se je zjokal. Jezus, Bog, a tudi človek, joka.
Še ob neki drugi priložnosti nam evangelij govori, da je Jezus jokal: ko je jokal nad Jeruzalemom. S kolikšno nežnostjo Jezus joka. Joka iz srca, joka z ljubeznijo, joka s svojimi, ki jokajo.
Jezusov jok. Morda je jokal še ob kaki drugi priložnosti v življenju, ne vemo. Zagotovo tudi na Oljski gori. Jezus joka iz ljubezni, vedno.
Do globin je postal ganjen in zelo vznemirjen se je zjokal. Koliko krat smo v evangeliju slišali za to Jezusovo ganjenost, s tistim stavkom, ki se ponavlja: ‘Ko je videl, je občutil sočutje.’ Jezus ne more videti ljudi, ne da bi pri tem občutil sočutja. Njegove oči so povezane s srcem. Jezus vidi z očmi, a vidi tudi s srcem in je sposoben jokati.
Danes, pred svetom, ki zelo trpi, pred mnogimi ljudmi, ki trpijo zaradi posledic te pandemije, se sprašujem: Sem sposoben jokati, kakor bi zagotovo storil Jezus? In Jezus to sedaj tudi počne. Ali je moje srce podobno Jezusovemu? In če je preveč trdo, čeprav sem sposoben govoriti, delati dobro, pomagati, a v srce ne vstopi in nisem sposoben jokati, potem prosimo Gospoda za to milost. Gospod, naj jočem s tabo, naj jočem s tvojim ljudstvom, ki v tem trenutku trpi. Mnogi danes jokajo. Mi pa, s tega oltarja, od te daritve Jezusa, ki ga ni bilo sram jokati, prosimo za milost joka. Naj bo danes za vse nas nekak večer joka.
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: M. T.
Obj.: M. B.