Petek, 19. november: Hiša molitve, ali razbojniška hiša?

Jezus v današnjem evangeljskem odlomku iz templja izžene prodajalce, ki so Božjo hišo, hišo molitve, spremenili v ‘razbojniško jamo’. Gospod nam tako da razumeti, kje je seme sovražnika, seme, ki uničuje njegovo kraljestvo. Navezanost na denar: srce, ki je navezano na denar, je malikovalsko srce. Jezus pravi, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema, Bogu in denarju. Denar je ‘anti-Gospod’. Vendar pa lahko izbiramo: Gospod Bog, hiša Gospoda Boga, ki je hiša molitve. Srečanje z Gospodom, z Bogom ljubezni. In gospod-denar, ki vstopi v Božjo hišo, ki si vedno prizadeva vstopiti.

Tisti ljudje v templju so menjavali denar in prodajali stvari. Duhovniki pa so jih najemali. Tako je denar vstopal. To je gospod, ki lahko uniči naše življenje in privede do tega, da končamo slabo, brez sreče, brez veselja služenja pravemu Gospodu, ki je edini zmožen dati nam resnično radost.

Gre za osebno izbiro. Kakšna je vaša drža do denarja? Ste na denar navezani?

Vprašujem pa se: Toda, kako se očisti današnji Božji tempelj? S čuječnostjo, služenjem in zastonjskostjo. Naše srce je najpomembnejši Božji tempelj, saj v nas prebiva Sveti Duh. Toda kaj se dogaja v mojem srcu? Sem se naučil biti v sebi čuječ, da bo tempelj mojega srca samo za Svetega Duha? Zato je potrebno očistiti tempelj, notranji tempelj in zatem biti pozoren. Pozoren bodi na to, kaj se dogaja v tvojem srcu? Kdo prihaja, kdo odhaja… Kakšna čutenja imaš, kakšne ideje? Se pogovarjaš s Svetim Duhom? Poslušaš Svetega Duha?

Jaz pa se vprašam, znam čuvati svoj tempelj? S svojim služenjem skrbim za svoj tempelj? Se približam pomoči potrebnim, da bi jim pomagal, jih oblekel, potolažil? Sv. Janez Krizostom graja tiste, ki dajejo številne darove za krasitev, olepšanje materialnega svetišča, ne poskrbijo pa za pomoči potrebne. Graja jih! Pravi jim: »Ne, to ni v redu. Najprej služenje, zatem krašenje«. Očistiti torej tempelj drugih. Ko se s služenjem približamo bližnjemu, mu pomagamo, smo podobni Jezusu, ki je tam notri.

Kolikokrat z žalostjo vstopimo v kakšno svetišče, pomislimo na župnijsko, škofijsko… in ne vemo, če smo v Božji hiši ali v supermarketu. Tam je trgovanje, je celo cenik za zakramente. Ni zastonjskosti. Bog nas je namreč zastonj odrešil, ni nam zaračunal ničesar. Nekdo bi oporekal: ‘Denar je vendar potreben za vzdrževanje prostorov, za vzdrževanje duhovnikov…’. Ti dajaj zastonjsko in Bog bo naredil ostalo. Bog bo storil tisto, kar primanjkuje. Naše cerkve naj bodo cerkve služenja, cerkve zastonjskosti.

In bodite pogumni: bodite pogumni. Odločite se. Denar, kolikor ga zadostuje, kolikor ga ima pošten delavec, zadosten prihranek, kolikor ga ima pošten delavec. Ni pa dopusten interes, ki je malikovanje. Naj nam Gospod da milost krščanskega uboštva, milost tega uboštva delavcev, tistih, ki delajo in zaslužijo pravično ter ne iščejo nečesa več.

 

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: M. T.

Obj.: M. B.