Torek, 16. november: Zahej, pridi hitro dol

Moj pogled se je ustavil pri trditvi, da je Zahej želel videti Jezusa. Tudi jaz bi rad videl Jezusa. Ali ga vidim ali hodim mimo njega? Sprašujem se, kaj je potrebno, da bi Jezusa lahko videli?

Pa se vrnimo nazaj k Zaheju. Za tisti čas želja videti Jezusa ni bila nenavadna. Množice so hitele k Jezusu, da bi ga videle. Ljudje so se ga hoteli dotakniti, z njim spregovoriti, se srečati. Vsi so ga videli, vprašanje pa je, če so ga srečali in ali se jim je življenje po srečanju spremenilo. Kaj je potrebno, da bi Jezusa resnično videli in ga v globini srečali, da bi se nas dotaknil?

Ves dogodek razkriva ozadje Zahejeve želje. Ko se Jezus odloči, da bo obedoval pri njem, Zahej pove, kakšen je njegov namen: »Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.«Zaheja očitno žene želja, da bi svoje življenje spremenil. Hotel je zaživeti drugače. Naveličan je življenja zase, rad bi zaživel za druge. Torej ga žene k Jezusu želja, da bi življenje spremenil, in v sebi že sluti, kje je sprememba. V tem, da bo zaživel za druge.

Hoteti videti drugega, mu pomagati, je prvo, kar nam omogoča pravo srečanje z Jezusom, ki nas tudi spreminja.

Zahejeva pot do Jezusa pa govori še o dveh stvareh, ki sta najbrž pogoj, za srečanje z Jezusom, pogoj, da bi ga resnično videl. Prvo, je Zahejeva svoboda, v priznavanju svojega stanja, ne glede na to, kaj pravijo drugi. Cestninar se ne meni za množico. Spoznava, da je premajhen, da bi lahko videl čez množico, zato svobodno teče naprej, spleza na smokvo in čaka, da bo videl Jezusa. Ni ga sram svoje postave, ni ga sram svojih hrepenenj. Svoboden je v tem, kar je. Svoboden je tudi v odnosu do svojega premoženja. Pravzaprav je že spoznal, da mu premoženje prav nič ne pomeni. Polovico je pripravljen dati ubogim. Ni ga sram priznati svoj greh. Če se bo kdo pritožil, bo vse četverno povrnil. Svoboden človek, lahko sreča Odrešenika.

Drugo, kar razveseljuje človeka ob pogledu na Zaheja je njegova otroška iskrenost glede sebe in drugih. Je neposreden, svoje stanje ubesedi brez olepševanja. Jezus ceni iskrenost in da vedeti tudi tistim, ki se zgražajo nad njim, da je Božje kraljestvo za takšne, ki Boga iskreno iščejo.

Če hočemo videti Jezusa, moramo videti najprej bližnjega v njegovih potrebah. Dokler je naše vodilo ugodje, mir, početi kar nam ugaja, nas nič ne bo pripeljalo k Jezusu. Naj molimo ali dajemo, če to delamo iz želje po ugodju in za ljubi mir, Jezusa ne bomo srečali. Jezusa je mogoče videti le, če stopimo iz sebe, začnemo iskreno skrbeti za druge, začnemo ljubiti. To nas bo pripeljalo do svobode. Ni namreč mogoče delati dobro, če se oziramo na to, kaj bodo rekli drugi. Zavzetost za druge, nas bo pripeljala tudi do iskrenosti. Ni mogoče pomagati človeku, če nismo sposobni iskrene besede, saj podpiramo le zlaganost.

Prepričan sem, da je v nas želja po tem, da bi srečali Boga, ga resnično videli. Bog nas čaka skrit v tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Tam ga bomo srečali, se osvobajali lastne pomembnosti in ugodja. Prav ti nas bodo učili tudi iskrenosti. Naj nam Bog pomaga, da bi ga bili sposobni srečati.

 

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: M. T.

Obj.: M. B.