V pripravi na 35. apostolsko potovanje papeža Frančiška na Ciper in v Grčijo

Papež Janez Pavel II. v Grčiji

Papež Frančišek bo drugi Petrov naslednik, ki bo obiskal Grčijo, Janez Pavel II. se je v tej sredozemski državi mudil leta 2001. V pripravi na apostolsko potovanje papeža Frančiška, ki bo potekalo od 2. do 6. decembra, predstavljamo nekatere misli iz govorov njegovega predhodnika.

Grčija je bila leta 2001 prva postaja jubilejnega romanja Janeza Pavla II. po poteh svetega Pavla. Med sprejemno slovesnostjo je poudaril, da »inkulturacija evangelija v grškem svetu ostaja zgled za vsako inkulturacijo«. Zatem se je papež srečal s tedanjim nadškofom Aten in vse Grčije, njegovo blaženostjo Kristodoulosom. Prosil je odpuščanja za rane, povezane z dramatičnimi zgodovinskimi dogodki, kot je plenjenje Konstantinopla leta 1204.

Plenjenje Konstantinopla: prošnja za odpuščanje

»Nedvomno je potreben osvobajajoč proces prečiščenja spomina. Za pretekle in sedanje priložnosti, ko so sinovi in hčere katoliške Cerkve z dejanji ali opustitvami grešili proti svojim pravoslavnim bratom in sestram, naj nam Gospod podeli odpuščanje, za katerega Ga prosimo! Nekateri spomini so še posebej boleči in nekateri dogodki iz daljne preteklosti so pustili globoke rane v spominu in srcih današnjih ljudi. V mislih imam uničujoče plenjenje cesarskega mesta Konstantinopla, ki je bilo dolgo časa opora krščanstva na vzhodu. Tragično je, da so se plenilci, ki so sklenili zagotoviti kristjanom prost dostop do Svete dežele, nato obrnili proti lastnim bratom v veri.«

Navdih svetega Pavla

Ob obisku katedrale svetega Dionizija v Atenah je papež Janez Pavel II. spomnil, da je bil ta svetnik »eden izmed prvih Grkov, ki se je spreobrnil, ko je poslušal Pavlovo pridiganje o vstajenju.« Zbranim je zaželel, da bi tudi oni »sprejeli to skrivnost zveličanja; da bi jo živeli in o njej pričevali svojim bratom.«

Skupna izjava o krščanskih koreninah Evrope

V grški prestolnici odmevajo tudi besede znamenitega Pavlovega govora na Areopagu, ki so zapisane v Apostolskih delih. Na kraju, kjer je apostol poganov nagovoril Atenčane, je bila med obiskom Janeza Pavla II. v grščini in angleščini prebrana Skupna izjava o krščanskih koreninah Evrope. V njej je med drugim zapisano: »Midva, papež Janez Pavel II., rimski škof, in Kristodoulos, nadškof Aten in vse Grčije, pred bemo (podijem) Areopaga, s katerega je sv. Pavel, veliki apostol poganov, “poklican za apostola, odbran za Božji evangelij” (Rm 1,1), oznanil Atenčanom edinega pravega Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha ter jih povabil k veri in spreobrnjenju, želiva skupaj izjaviti: Bogu se zahvaljujeva za najino srečanje in za medsebojni pogovor v tem slavnem mestu Atene, sedežu primasa grške apostolske pravoslavne Cerkve. Z enim glasom in enim srcem ponavljava besede apostola poganov: “Prosim vas, bratje, pri imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, da vsi govorite isto in naj ne bo med vami razdorov. Bodite pa izpopolnjeni v istem umevanju in istem mišljenju.”«

Skupna molitev

4. maja 2001 popoldan so nadškof Kristodoulos in drugi metropoliti svetega sinoda grške pravoslavne Cerkve obiskali papeža Janeza Pavla II. na sedežu apostolske nunciature v Atenah. Ob koncu srečanja je sveti oče nepričakovano nadškofa Kristodoulosa vprašal, če lahko skupaj zmolijo Očenaš v grščini, kar so tudi storili.

Pričevati na današnjih areopagih

Zaključno dejanje apostolskega potovanja Janeza Pavla II. v Grčiji je bila sveta maša v športni dvorani Olimpijskega središča v Atenah 5. maja 2001: »Biti tukaj v Atenah in spominjati se Pavlovega življenja pomeni biti povabljeni oznanjevati evangelij do skrajnih meja sveta; predlagati svojim sodobnikom zveličanje, ki ga je prinesel Kristus, in jim pokazati poti svetosti in pravilnega nravnega življenja, ki predstavljajo odgovore na Gospodov klic … Po zgledu svetega Pavla in prvih skupnosti je potrebno nujno razviti priložnosti za dialog z našimi sodobniki, zlasti tam, kjer je v igri prihodnost človeka in človeštva, tako da sprejetih odločitev ne bi vodili izključno politični in ekonomski interesi, ki zanemarjajo dostojanstvo ljudi in potreb, ki iz njega izhajajo. Areopagi, ki danes spodbujajo pričevanje kristjanov, so številni.«

Dialog med krščanstvom in filozofijo

Papež je med homilijo spomnil tudi na rodoviten dialog med krščansko vero in filozofijo: »Vaša dežela ima dolgo tradicijo modrosti in humanizma. Od začetkov krščanstva so si filozofi prizadevali, da bi pokazali “vez med razumom in vero … Delo filozofov in prvih krščanskih apologetov nam omogoča, da po sledeh svetega Pavla in njegovega govora v Atenah začnemo ploden dialog med krščansko vero in filozofijo.«

 

Papež Benedikt XVI. na Cipru

Še en dan nas loči od začetka 35. apostolskega potovanja papeža Frančiška, ki bo potekalo od 2. do 6. decembra na Cipru in v Grčiji. Prvi Petrov naslednik, ki je obiskal Ciper, je bil papež Benedikt XVI. junija leta 2010. Predstavljamo nekatere poudarke in misli, ki jih je izrekel med svojim bivanjem na tem sredozemskem otoku.

Papež Benedikt XVI. je prišel kot romar, da bi potrdil v veri tamkajšnje katoličane ter izročil Instrumentum laboris v pripravi na posebno zasedanje škofovske sinode za Bližnji vzhod, ki je potekala oktobra istega leta. Med poletom na Ciper je izrazil svojo bolečino zaradi umora tedanjega apostolskega vikarja v Anatoliji, msgr. Luigija Padoveseja, dan pred tem. Po papeževih besedah je tudi on »veliko prispeval pri pripravi sinode za Bližnji vzhod.«

Naj se razrešijo problemi za prihodnost Cipra

Med sprejemno slovesnostjo na mednarodnem letališču Pafos je Benedikt XVI. ‒ z mislijo na dejstvo, da je otok razdeljen na dva dela, dejal: »Naj vas ljubezen do vaše domovine in vaših družin ter želja, da bi živeli v sožitju s svojimi bližnjimi pod usmiljenim varstvom vsemogočnega Boga, navdihujeta, da bi potrpežljivo reševali težave, ki jih še vedno delite z mednarodno skupnostjo za prihodnost vašega otoka.«

Ekumenska srečanja in hrepenenje po miru

Ena izmed osrednjih tematik obiska Benedikta XVI. na Cipru je bila enost kristjanov. Med ekumenskim srečanjem ob pravoslavnem svetišču Agia Kiriaki Chrysopolitissa je papež spomnil, da je »cerkveno občestvo v apostolski veri tako dar kot tudi povabilo k oznanjevanju. Enost vseh Kristusovih učencev je dar, za katerega je potrebno prositi Očeta, v upanju, da bi le-ta okrepila pričevanje evangelija v današnjem svetu.«

Sledilo je srečanje s predstavniki civilnih oblasti, med katerim je sveti oče dejal: »Ko so politike, ki jih podpiramo, v skladu z naravnim zakonom, ki je lasten naši skupni človečnosti, naša dejanja postanejo bolj utemeljena in vodijo v ozračje razumevanja, pravičnosti in miru.«

Ekumensko srečanje ob pravoslavnem svetišču Agia Kiriaki Chrysopolitissa

Naslednji dan, 5. junija 2010, je več kot 1500 ciprskih katoličanov – maronitskega, armenskega in latinskega obreda – sprejelo Benedikta XVI. na športnem igrišču Osnovne šole sv. Marona. Sveti oče je poudaril: »Le s potrpežljivim delom je mogoče graditi medsebojno zaupanje, premagati breme pretekle zgodovine, politične in kulturne razlike med narodi pa lahko postanejo razlog za delo za globlje razumevanje. Pozivam vas, da pomagate ustvariti takšno medsebojno zaupanje med kristjani in nekristjani, kot temelj za izgradnjo trajnega miru in harmonije med narodi različnih ver, političnih regij in kulturnih okolij.«

Srečanje s katoliško skupnostjo

Med srečanjem s ciprskim pravoslavnim nadškofom Krizostomom II. je Benedikt XVI. zaželel, da bi se moglo »ponovno oblikovati polno in vidno občestvo med vzhodnimi in zahodnimi Cerkvami; občestvo, ki ga je potrebno živeti v zvestobi evangeliju in apostolskemu izročilu, tako da bi vrednotilo pristna izročila Vzhoda in Zahoda. Med sveto mašo za duhovnike, redovnike in diakone v cerkvi svetega križa v Nikoziji je Benedikt XVI. poudaril, da človeštvo potrebuje Kristusov križ, da bi premagalo zlo sveta: »Križ je nekaj večjega in bolj skrivnostnega kot se lahko zdi na prvi pogled. Nedvomno je orodje mučenja, trpljenja in poraza, vendar pa hkrati izraža popolno preobrazbo, dokončno zmago nad tem zlom; zato je najbolj zgovoren simbol upanja, ki jih je videl svet.«

Naslednji dan, 6. junija 2010, je sveti oče daroval sveto mašo ob izidu Instrumentum laboris za posebno zasedanje škofovske sinode za Bližnji vzhod. Med homilijo je spomnil, da so kristjani poklicani biti, tako kot v prvi Cerkvi, Jezusove priče v svetu: »Poklicani smo premagati naše razlike, prinašati mir in spravo tam, kjer so spori, ponuditi svetu sporočilo upanja. Poklicani smo posvetiti svojo pozornost pomoči potrebnim in velikodušno deliti svoje zemeljske dobrine s tistimi, ki so v slabšem položaju od nas. In poklicani smo nenehno oznanjati Gospodovo smrt in vstajenje, dokler ne pride.«

Papež Benedikt XVI. je ob izidu Instrumentum laboris spomnil, da ima »Bližnji vzhod posebno mesto v srcih vseh kristjanov, saj se je Bog ravno tam razodel našim očetom v veri«. Med opoldansko molitvijo 6. junija 2010 je povabil, da bi bi prosili Devico Marijo, naj posreduje »za vse nas, za ciprsko ljudstvo ter za Cerkev na Bližnjem vzhodu.«

Zadnje dejanje med obiskom Cipra je bil obisk maronitske katedrale, ki po besedah Benedikta XVI. predstavlja »dolgo in bogato, včasih razburkano zgodovino te skupnosti.«

Spodbujanje dialoga in sodelovanja

Med poslovilno slovesnostjo na mednarodnem letališču Larnaka pa je sveti oče poudaril, da »lahko Ciper igra posebno vlogo pri spodbujanju dialoga in sodelovanja.« To pomembno vlogo ima Ciper še danes, v času, ko ves svet pretresajo pandemija in različne krize.

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.