Nedelja, 12. december: Tretja adventna nedelja

Objavljeno: 06. 12. 2021

|

Nedelja, 12. december: Tretja adventna nedelja

V današnjem evangeliju je vprašanje, ki se trikrat ponovi: ‘Kaj naj storimo?’  Janezu Krstniku ga postavijo tri kategorije ljudi: najprej množica, zatem cestninarji, oziroma pobiralci davkov, in kot tretji nekateri vojaki. Vsaka izmed teh skupin sprašuje preroka o tem, kar mora storiti, da bo udejanjila spreobrnjenje, ki ga on oznanja.

Prvi skupini – množici pravi, naj podeli nujne dobrine. Tako jim reče: ‘Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.’ (v. 11). Drugi skupini – pobiralcem davkov, je rekel, naj ne zahtevajo nič več od zahtevanega (prim. v. 13). Kaj to pomeni? Povsem jasno, nobenega podkupovanja. Od tretje skupine, torej od vojakov, zahteva, naj nič ne izsiljujejo od nikogar, ampak naj so zadovoljni s plačo (prim. v. 14). Trije odgovori za enako pot spreobrnitve, ki se izraža v konkretnih prizadevanjih pravičnosti in solidarnosti. To je pot, ki jo Jezus nakazuje med vsem svojim pridiganjem, torej pot dejavne ljubezni do bližnjega.

Iz teh opominov Janeza Krstnika razumemo, kakšne so bile v tistem času splošne težnje tistih, ki so imeli različne oblike oblasti. Stvari se niso veliko spremenile. Pa vendar, nobena kategorija ljudi ni izključena iz tega, da prehodi pot spreobrnjenja za dosego zveličanja, niti cestninarji, ki so že po definiciji bili grešniki. Tudi oni niso izključeni iz zveličanja. Bog nikomur ne zapre možnosti, da se zveliča. On je, lahko uporabimo to besedo, ves nestrpen, ker želi biti usmiljen do vseh in sprejeti vsakega v nežen objem sprave in odpuščanja.

To vprašanje: ‘Kaj naj storimo?’, je tudi naše vprašanje. Današnje bogoslužje nam z Janezovimi besedami ponavlja, da se je potrebno spreobrniti, spremeniti smer poti in hoditi po poti pravičnosti, solidarnosti, treznosti. To so vrednote, ki so nujno potrebne za polno človeško in pristno krščansko bivanje. Spreobrnite se! To je povzetek Krstnikovega sporočila. Bogoslužje te tretje adventne nedelje nam pomaga odkriti eno posebno razsežnost spreobrnjenja: veselje. Tisti, ki se spreobrne in se približa Gospodu, začuti veselje. Prerok Sofonija naznanja, ‘Vriskaj, o sionska hči!’ , Jeruzalemu;  in apostol Pavel tako opominja kristjane v Filipih: ‘Veselite se v Gospodu zmeraj’ . Da danes govorimo o veselju, je potrebno biti pogumen, potrebna je predvsem vera. Svet mučijo toliki problemi, nad prihodnostjo je toliko strahov in neznanega. A kljub temu je kristjan vesel, in njegovo veselje ni nekaj površnega ali minljivega, temveč je globoko in trajno, saj je Gospodov dar, ki napolnjuje življenje. Naše veselje izhaja iz gotovosti, da je ‘Gospod blizu’.

Po naravi kristjan ne more biti mračen in žalosten. Pravi kristjan je vesel. Biti človek  veselja pomeni biti človek miru, pomeni biti človek tolažbe. Krščansko veselje je kristjanovo dihanje. Kristjan, ki v srcu ni vesel, ni dober kristjan. Veselje je dihanje, je način kristjanovega izražanja. Ni neka stvar, ki se jo kupi, ali nekaj, kar se počne na silo, ne. Je sad Svetega Duha. Tisti, ki v srcu ustvari veselje, je Sveti Duh.

Trdna skala, na katero se opira kristjanovo veselje, je spomin. Ne moremo namreč pozabiti, kaj je Gospod za nas storil, da nas je prerodil v novo življenje. Enako je z upanjem na tisto, kar nas čaka, to je srečanje z Božjim Sinom. Spomin in upanje sta dve sestavini, ki kristjanom omogočata, da živijo veselje. Ne votlega veselja, ampak veselje, katerega prva stopnja je mir. Veselje ne pomeni smejanja. Ne, ni to. Veselje ne pomeni biti zabaven. Ne, ni to. Je nekaj drugega. Krščansko veselje je mir. Mir, ki je v koreninah, mir srca, mir, ki nam ga lahko dá samo Bog. To je krščansko veselje. Tega veselja ni lahko varovati.

Sedanji svet je žal zadovoljen že z neveselo kulturo, kulturo, kjer se izumlja mnogo stvari, da bi se zabavali, mnogi koščki sladkega življenja, ki pa popolnoma ne zadovoljijo. Veselje namreč ni neka stvar, ki se jo kupi v trgovini, ampak je dar Duha, ki utripa tudi v trenutku nemira, v trenutku preizkušnje. Obstaja dober nemir. A obstaja tudi nemir, ki ni dober, ki vsepovsod išče varnost, vsepovsod išče zadovoljstvo. Veselje, tolažba – to je dihanje kristjanov.

Naj nam Devica Marija pomaga okrepiti našo vero, da bomo znali sprejeti Boga veselja, Boga usmiljenja, ki vedno želi bivati med svojimi otroki. In naša Mati naj nas uči deliti solze s tistimi, ki jokajo, da bomo lahko z njimi delili tudi nasmeh.

 


 Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.

Povej naprej.