Vsako leto znova me preseneti Jezusov rodovnik v Matejevem evangeliju, ki ga beremo na god Lazarja, ki ga je Jezus obudil od mrtvih. Dolgo mi rodovnik ni govoril. Najraje bi ga kar preskočil. Pred nekaj leti pa me je začel presenečati s svojo sporočilnostjo in mi odkrivati skrivnosti, ki so mi bile prej zakrite.

Presenetil me je z osebami, ki so v njem omenjene – osebami, ki so bile na slabem glasu: Rahaba, prešuštnica, Ruta iz rodu Moabcev, Salamon, Davidov sin, ki ga je imel z Urijevo vdovo … Toliko greha umora in prešuštva vsebuje ta rodovnik. Kaj mi to pove? Razumem, da smo vsi, naj imamo tako ali drugačno zgodovino (rodovnik), poklicani k odrešenjskemu načrtu in da je bil Jezus poslan za vsakogar izmed nas. To dejstvo mi pomaga sprejeti moje lastne slabosti in drugačnost drugih.

Najbolj pa me pri vseh teh imenih preseneča dejstvo, da se rodovnik konča z Jožefom, ki ni imel,  gledano »po človeško«, z Jezusom nič skupnega. Zdaj razumem, da je le po človeško temu tako. Ni pa tako po Božje – po Očetovo. On, ki nas je ustvaril, je za nas na ta svet poslal svojega edinorojenega Sina. Vedel je, da v tem svetu otrok ne more dobro odraščati brez očeta. Zato je celo svojemu Sinu preskrbel dobrega in pravega očeta. In prav zaradi tega lahko razumem, da je Jožef celo po rodovniku predstavljen kot Jezusov pravi Oče. Njega, Jožefa, je nebeški Oče, Stvarnik, svojemu Sinu postavil za varuha in vodnika – torej za tistega, ki ima hrbtenico, ob katerem otrok lahko zraste in dozori v odgovorno osebo, ki je sposobna izpolniti svoje poslanstvo.

Zato molimo za vse otroke, ki so živeli in živijo brez očeta, takih pa je v našem svetu vedno več, da ne bi trpeli posledic odsotnosti moškega lika v svojem življenju, da bi na priprošnjo sv. Jožefa prejeli vse Božje blagoslove, da bi njihov krušni oče, sv. Jožef, zapolnil vse njihove »očetovske« praznine, saj je bil prav zanje izbran, poklican in poslan. Vse to pa lahko vsi mi izkusimo le po veri in vztrajni priprošnji k namestniku očeta na tem svetu, sv. Jožefu. Hvala ti, dobri Oče, da si v svoji ljubezni do nas, tvojih otrok, zares vse predvidel.

Rodovnik nam zmeraj pove, da nihče na tem svetu se ne more roditi slučajno. Vsak človek ima prednike in starše in zato tudi svojo zgodovino, ki ga je pripeljala do nekega trenutka, ko mora izpolniti poslanstvo, zaradi katerega je bil rojen. In Jožef je bil rojen, da bi bil Jezusov skrbnik, Marija pa je bila rojena, da bi bila Jezusova mati. Na prvi pogled se to zdi zelo vsakdanje in logično. Vendar vedeti to in sprejeti to, pa zahteva vero. Vera staršev je potrebna tudi danes da v življenje sprejemajo otroke. Vera staršev je potrebna, da so sposobni versko vzgajati otroke. Odsotnost vere pri starših pomeni tudi odsotnost življenja po družinah. Molimo za vero naših staršev, kajti molitev pomeni vztrajno prošnjo, ki je Bog ne bo prezrl.

Se strinjate, da nam ima Jezusov rodovnik marsikaj povedati, kajne?

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.