Torek, 4. januar: Rabi, kje stanuješ

Objavljeno: 04. 01. 2022

|

Torek, 4. januar: Rabi, kje stanuješ

Janezu Krstniku je bilo zelo jasno, da ni Mesija, ampak preprosto tisti, ki ga naznanja. Janez je bil človek bogat s spominom na obljubo ter z lastno zgodovino.

Mi posvečeni, naj bi  se zavedali, da nismo poklicani spodriniti Gospoda, ne z našimi deli, ne z našimi poslanstvi, ne s številnimi dejavnostmi, ki jih moramo opraviti. Preprosto moramo  delati z Gospodom, z bokom ob boku in nikoli pozabiti, da nismo namesto njega. To nas spodbuja ter zahteva od nas delo ter tudi spominjanje, da smo učenci edinega Učitelja. Učenec ve, da sledi in bo vedno sledil Učitelju. To je vir našega veselja.

S skušnjavo da bi bili učitelji, se spopadamo na različne načine, tudi s tem, da se znamo smejati. Da, naučiti se smejati samemu sebi, nam daje duhovno sposobnost biti pred Gospodom z lastnimi omejenostmi, napakami in grehi, pa tudi z lastnimi uspehi ter z veseljem, ker vemo, da je On ob nas.

Jezus že s svojo pojavo pritegne učence Janeza Krstnika. Ti si želijo Jezusa spoznati, bolje rečeno, želijo postati del njega. Ko učenca vidita, ‘kje stanuje’ ju popolnoma prepriča. Evangelij je jasen, ko pravi: ‘Videla sta in ostala pri njem.’ Še več, eden od učencev že naslednji dan poišče svojega brata in ga privede k Jezusu. Tudi ta je ob samem pogledu na Jezusa prepričan, da je našel Mesija, kajti  še isti hip sprejme Jezusov pogled, ki mu spremeni ime.

Veselje, veselje je nalezljivo. Vera v Jezusa je nalezljiva.

Vsakdo od nas kot človek je  bitje, ki  išče: išče srečo, išče ljubezen, dobro in polno življenje. Bog nam je dal vse to v svojem Sinu Jezusu. Pri tem iskanju je temeljnega pomena vloga resničnega pričevalca, torej nekoga, ki je osebno prehodil pot in srečal Gospoda. V evangeliju je tak pričevalec Janez Krstnik. Zaradi tega lahko usmeri učenca k Jezusu, ki ju je vključil v novo izkušnjo, rekoč: ‘Pridita in bosta videla’. In ta dva nista več mogla pozabiti lepoto tega srečanja do te mere, da je evangelist omenil celo uro: ‘Bilo je okrog četrte ure popoldne’ . Samo osebno srečanje z Jezusom porodi pot vere in učenčevo hojo za Njim. Lahko imamo številne izkušnje, uresničimo toliko stvari, vzpostavimo odnose z veliko ljudi, vendar pa samo srečanje z Jezusom, tisto uro, ki jo pozna Bog, lahko da poln smisel našemu življenju ter napravi naše projekte in pobude rodovitne.

Ne zadostuje ustvariti si Božjo podobo na tem, kar smo slišali, potrebno je začeti iskati Učitelja in iti k Njemu tam, kjer prebiva. Vprašanje učencev Jezusu: ‘Kje stanuješ?’, ima močan duhovni pomen, saj izraža željo po vedenju, kje stanuje Učitelj, da bi lahko bili z Njim. Življenje iz vere je v želji, biti z Gospodom in je torej nenehno iskanje kraja, kjer On stanuje.  Hočemo biti z njim?

 


 Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.

Povej naprej.