Četrtek, 13. januar: Če hočeš
‘Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.’ V Jezusu se je prebudilo sočutje, stegnil je roko, se ga dotaknil in rekel: ‘Hočem, bodi očiščen!’ Jezusovo sočutje! Jezus se ne izmika, temveč se pusti vplesti v trpljenje in potrebe ljudi, iz preprostega razloga, ker On zna in hoče ‘trpeti z drugim saj ima srce, ki ga ni sram ‘sočustvovati’.
Jezusa ni strah pred tveganjem, da bi sprejel trpljenje drugega in zato plača to ceno do konca . Sočutje vodi Jezusa v konkretno dejanje, to je, ponovno vključiti izključenega.
Ko je Mojzes pravno obravnaval vprašanje gobavcev, je zahteval, da se jih oddalji in izključi iz skupnosti dokler bo trajalo njihovo zlo in jih je razglasil za ‘nečiste’.
Predstavljajte si, kakšno trpljenje in kakšno sramoto je moral prenašati gobavec: fizično, družbeno, psihološko in duhovno! On ni samo žrtev bolezni, ampak čuti tudi krivdo, kaznovan je za svoje grehe! Je živi mrtvec.
Poleg tega je gobavec vzbujal strah, zaničevanje, gnus. Zaradi tega so ga zapustili celo njegovi domači, se ga izogibali drugi, izrinili iz družbe, še več, družba sama ga je izločila ter prisilila živeti stran od prebivališč zdravih. Družba ga je popolnoma izključila.
Jezus temeljito spremeni in pretrese to v strah zaprto miselnost.
Jezus je hotel ozdraviti gobavca, se ga je hotel dotakniti, ga je hotel ponovno vključiti v skupnost, ne da bi se samoomejeval s predsodki, ne da bi se prilagodil prevladujoči miselnosti ljudi, ne da bi ga bilo strah pred okužbo. Jezus brez odlašanja in brez običajnega premisleka o situaciji in morebitnih posledicah, odgovori gobavcu na njegovo prošnjo!
Pot kristjana je Jezusova pot, torej pot usmiljenja in vključevanja.
S tem, ko je Jezus ozdravil gobavca, zdravega ni z ničemer prizadel, celo rešil ga je strahu, ni mu prinesel nevarnosti, temveč mu je podaril brata, ni zaničeval postave, temveč je cenil človeka. Jezus pravzaprav zdrave osvobaja skušnjave zavisti ter godrnjanja .
Iz tega sledi, da dejavna ljubezen ne more biti nevtralna, ravnodušna, mlačna ali delna! Dejavna ljubezen okužuje, navdušuje, tvega in vključuje. Dejavna ljubezen je nezaslužena, brezpogojna in zastonjska! Dejavna ljubezen je ustvarjalna pri iskanju pravega jezika za sporazumevanje z vsemi tistimi, ki jih imajo za neozdravljive in torej ne dotakljive. Dotik je resnični jezik sporočanja, isti prijateljski jezik, ki je gobavcu posredoval ozdravljenje. Če se naučimo tega jezika, koliko ozdravljenj lahko storimo ali jih posredujemo. Bil je gobavec, potem pa je postal oznanjevalec Božje ljubezni. Evangelij namreč pravi: ‘Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta razglašati in pripovedovati, kaj se je zgodilo’.
Se bomo naučili dotika ljubezni?
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.
Povej naprej.
Oglejte si še
