Četrtek, 27. januar: Skrito zato, da pride na dan

Ustavil sem se pri besedah: Nič ni skrito, razen, da bi postalo očito. Sprašujem se, kaj naj pride na dan? Evangelij predlaga in Jezus želi, da je naše življenje marljivo, da nikoli ne nehamo biti budni, da bi tako s hvaležnostjo in začudenjem sprejeli vsak nov dan, ki nam ga poklanja Bog. Vsako jutro je prazna stran, na katero kristjan začne pisati z dobrimi deli. Mi smo že bili rešeni z Jezusovim odrešenjem, a sedaj pričakujemo popoln izraz njegovega gospostva: ko bo Bog končno vse v vseh.

V veri kristjanov ni nič bolj gotovega kot ravno to srečanje z Gospodom. In ko bo prišel ta dan, želimo biti mi kristjani pripravljeni za zveličanje, ki prihaja, pripravljeni na srečanje.

Kristjan ni ustvarjen za dolgčas, če že, naj bi bil potrpežljiv. Ve, da je tudi v enoličnosti nekaterih dni, ki so vedno isti, skrita skrivnost milosti. Nič ni zaman in nobena situacija, v kateri se znajde kristjan, ni popolnoma neobčutljiva za ljubezen. Nobena noč ni tako dolga, da bi pozabili na veselje svita. Ko je tema največja, je svit najbližji.

Če ostanemo povezani z Jezusom, nas hlad težkih trenutkov ne paralizira. In četudi bi ves svet govoril proti upanju, če bi govoril, da bo prihodnost prinesla samo temne oblake, kristjan ve, da je v prihodnosti Kristusova vrnitev. Kdaj se bo to zgodilo, nihče ne ve. A misel, da je na koncu naše zgodovine usmiljeni Jezus, je dovolj, da zaupamo in ne preklinjamo življenja. Vse bo rešeno. Trpeli bomo, prišli bodo trenutki jeze in ogorčenosti, a sladki in silen spomin na Kristusa bo odstranil skušnjavo misli, da je to življenje zgrešeno.

Potem ko smo spoznali Jezusa, ne moremo storiti drugega kot preiskovati zgodovino z zaupanjem in upanjem. Zato se ne zaprimo vase, ne objokujmo otožne preteklosti, ki se zdi pozlačena, ampak vedno glejmo naprej, v prihodnost, ki ni samo delo naših rok, ampak je predvsem stalna skrb Božje previdnosti. Vse, kar je motno, bo nekega dne postalo luč.

Bog nikoli ne razočara. Bog hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice. Zato se ne prepustimo toku dogodkov s pesimizmom, kakor da bi zgodovina bila nek vlak, nad katerim se je izgubil nadzor. Vdati se, ni krščanska krepost. Kakor tudi ni krščansko skomigniti z rameni ali skloniti glavo pred usodo, ki se nam zdi neizogibna.

Kristjan, ki na svet prinaša upanje, tvega, pogumno tvega, da bi prinesel dobro, ki nam ga je dal Jezus.

 

---

 Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.