Nedelja, 30. januar: 4. nedelja med letom

Ko je Jezus nastopil v shodnici v domačem kraju, mu domačini niso zaupali. Zaupati ali ne zaupati Bogu, verovati ali ne, je tudi danes vprašanje za vsakega od nas. Vedno je dovolj razlogov za nezaupanje in dovolj razlogov za zaupanje. Odločitev je naša! Danes bi vas rad spodbudil k resnični odločitvi za Boga.

Nazarečani so Jezusa sprejeli z veliko sumničavostjo.  Gospodova beseda v tej pripovedi nam pomaga premišljevati o načinu reagiranja v vsakdanjem življenju, kadar pride do napačnih razumevanj. Prav tako pa nam pomaga razumeti, kako oče laži, tožnik, hudič, deluje, da bi uničil enost v družini, v ljudstvu.

Ko je Jezus prišel v sinagogo, so ga ljudje sprejeli z veliko radovednostjo: vsi so želeli na lastne oči videti mogočna dela, ki jih je storil v drugih deželah. Vendar pa Sin Očeta uporabi samo Božjo Besedo, tako kot takrat, ko je želel premagati hudiča. Prav ta drža ponižnosti je tista, ki daje prostor besedi, ki zaseje dvom, ki vodi k spremembi ozračja – od miru k vojni, od čudenja k besnenju. S svojo tišino Jezus premaga  Nazarečane, premaga hudiča, ki je v srce zasejal laž.

Niso bili Nazarečani, ampak so bili ljudje Nazarečani posedeni  s hudičem,  ki so  ga vrgli  iz mesta. Niso razmišljali, vpili so. Jezus je molčal. Odvedli so ga na previs hriba, da bi ga pahnili v prepad. Ta evangeljski odlomek se konča z naslednjimi besedami: “On pa je šel sredi med njimi in je odhajal.” Tukaj vidimo Jezusovo dostojanstvo: s tišino premaga tisti divji trop in potem odide. Ker njegova ura še ni prišla. Isto se bo zgodilo na veliki petek: ljudje, ki so na cvetno nedeljo pripravili Jezusu praznovanje in mu vzklikali “Blagoslovljen, Ti, Sin Davidov”, so vpili “križaj ga!”; spremenili so se. Hudič je zasadil laž v srce in Jezus je molčal. To nas uči, da pri takšnem načinu reagiranja, kadar drugi ne vidi resnice, ostaja tišina.

Tišina, ki zmaga, vendar vedno preko križa. Jezusova tišina. Kolikokrat v družinah začnemo razpravljati o politiki, športu, denarju in velikokrat so te družine na koncu uničene; vidi se, da gre za pogovore, v katerih je hudič, ki želi uničiti. …Odgovor je  tišina. Povedati svoje in potem molčati. Resnica je krotka, resnica je tiha, resnica ni glasna. To, kar je storil Jezus, ni lahko; vendar pa obstaja dostojanstvo kristjana, ki je zasidrano v Božji moči. Z ljudmi, ki iščejo le pohujšanje, razdeljenost ter uničenje, tudi v družinah: ni drugega kot da si tiho in moliš.

Naj nam Gospod da milost, da bi mogli razločevati, kdaj moramo govoriti in kdaj moramo molčati. In to povsod: na delu, doma, v družbi … skozi vse življenje. Tako bomo bolj posnemali Jezusa.

Da bi zmogli to naporno pot iskanja in srečevanja nam pošilja Svetega Duha. Brez njega ne znamo ne moliti, ne prositi, ne brati njegovih znamenj. Svetega Duha potrebujemo, če hočemo razumeti življenje, odnose, ljudi in dogodke okrog nas.

Prosimo danes Gospoda, da bi zmogli biti vedno odprti za njegova presenečenja. Prosimo ga, naj nam da svojega Duha, da ga bomo prepoznali v najbližjih in srečali v njih Njegovo preroško besedo. Prosimo ga, naj nam pomaga Njegovo besedo tudi uresničiti.

 

---

 Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.