Ponedeljek, 31. januar: Geraški obsedenec

Zgodba o obsedencu, ki ga Jezus sreča v poganskih krajih, je pretresljiva. Toliko bolj, ker sploh ne predstavlja toliko človeka, ki bi se obnašal satansko, pač pa človeka, ki je ujetnik sebe in lastnega zla. Vidimo tudi, da ne gre za psihičnega bolnika, kot je kje drugje s “hudim duhom” v Svetem pismu. Morda je to prej podoba odvisnika.

Obsedenec ne živi v krajih živih, ampak na pokopališču, v kraju mrtvih, in je tudi sam živ mrtvak. Hkrati živi in ne živi. Verjetno imamo tako izkušnjo sebe kot kakšnega bližnjega, ki se znajde v takem stanju. V tem stanju svet takorekoč spremeni barve, in nič od tega, kar je na svetu, ne prinese več veselja – samo divjaš od ene do druge zahteve, od ene do druge zadovoljitve. To sploh ni podobno življenju, je brezmožgansko korakanje mrtveca. In poleg vsega, mučenje, masakriranje sebe – podobno kot v evangeliju, ko se obsedenec tolče s kamni.

Drugi ne morejo pomagati – in skušajo pomagati samo tako, da jemljejo svobodo; to so okovi, ki jih vedno znova potrga. Človeška pomoč je človeku v njegovem zlu prej v oviro kot v korist, je cel kup okornih, hladnih okovov, ki se v določenem trenutku morda zdijo pravilni, že v naslednjem pa samo še tiščijo. Zato se ljudje nikoli ne bomo rešili sami. Ni tehnike, ne metode – je prej ovira in odvzem dostojanstva.

Jezus edini ima oblast nad zlom v nas in naših življenjih. Izganja zlo takoj, ko pride v “našo deželo”. Ampak nas pogosteje skrbi, da bi izgubili svoje udobje (“ne muči me”), kot pa naša rešitev.

Najprej Jezus zlu da ime. S tem pove, da zlo nismo mi – da je to drugo in drugi. Osvobodi nas prepričanja, da smo za vse krivi sami in da nas je zato zavrgel.

In nato Jezus zlo izžene v prašiče – živali, ki so bile za Jude podoba nečistosti, pregrešnosti, nezdravega. In cela čreda pogine v jezeru. Tako bo tudi v naših življenjih in v svetu Jezus “zgnal” vse zlo na kup in ga vsega naenkrat uničil na križu. Kar za “legijo” izgleda rešitev, ko zlo obsede “zle” živali, je v resnici hiter konec. Tako Bog obračunava z zlom v našem življenju, samo pustiti mu moramo. In včasih znati potrpeti. “ Na koncu bo Bog zlo uniči in iztisne v neobstoj.

Mi pa bomo prosti verig in rešeni, imeli bomo novo življenje, kjer bomo lahko na novo pričali za Jezusa.

 

---

 Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.