Torek, 1. februar: Ne boj se, samo veruj
Današnji evangelij nam predstavlja pripoved o obujenju dvanajstletne deklice, hčerke enega od predstojnikov shodnice, ki se je vrgel pred Jezusove noge ter ga prosil: ‘Moja hčerka umira. Pridi in položi roke nanjo, da bo rešena in bo živela!’ (Mr 5,23). V tej prošnji slišimo zaskrbljenost vsakega očeta za življenje in dobro svojih otrok. Slišimo pa tudi veliko vero, ki jo ima ta mož v Jezusa. Ko je prišla novica, da je hčerka umrla, mu je Jezus rekel: ‘Ne boj se, samó veruj!’ (v. 36). Ta beseda opogumi, tudi nam večkrat reče: ‘Ne boj se, samó veruj!’ Ko je Gospod vstopil v hišo, je odslovil vse tiste, ki so jokali in vpili ter nagovoril mrtvo deklico: ‘Deklica, rečem ti, vstani!’ (v. 41). Deklica je takoj vstala in začela hoditi. Ob tem vidimo Jezusovo popolno oblast nad smrtjo, ki je zanj kakor spanec, iz katerega se lahko zbudimo. Jezus je premagal smrt in ima oblast nad telesno smrtjo.
Znotraj te pripovedi pa evangelist opiše še en dogodek in sicer ozdravitev žene, ki je dvanajst let trpela zaradi krvavitve. Zaradi te bolezni, saj je bila v kulturi tistega časa nečista, se je morala izogibati vsakemu človeškemu stiku. Ubožica je bila s tem obsojena na družbeno smrt. Ta neznana žena je med vso to množico, ki je hodila za Jezusom, sama pri sebi rekla: ‘Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena’ (v. 28). In tako se je tudi zgodilo. Potreba po tem, da bo rešena, jo je silila, da si je upala in je njena vera, če tako rečemo, iztrgala Gospodu ozdravitev. Kdor veruje, ‘se dotakne’ Jezusa in doseže od Njega milost, ki ga reši. Vera je to, dotakniti se Jezusa in doseči od njega življenje, ki nas rešuje – rešuje duhovno življenje, reši nas številnih težav. Jezus je to zaznal in sredi množice začel iskati ženin obraz. Vsa tresoča je stopila naprej in On ji je rekel: ‘Hči, tvoja vera te je rešila’ (v. 34). To je glas nebeškega Očeta, ki govori v Jezusu: ‘Hči, nisi prekleta, nisi izločena, moja hči si!’ Vsakič, ko z vero pristopimo k Jezusu, slišimo Očeta: ‘Ti si moj sin, ti si moja hči, ozdravljen si, ozdravljena si! Vse odpuščam, vse ozdravljam, vse in vsem.’
V središču teh dveh dogodkov ozdravljenja in obujenja od mrtvih je vera. Sporočilo je jasno in ga lahko povzamemo v vprašanju, namenjenem nam: Verujemo, da nas Jezus lahko ozdravi in obudi od mrtvih? Ves evangelij je napisan v luči te vere. Jezus je vstal, premagal je smrt in zaradi te njegove zmage bomo vstali tudi mi. Jezus je Gospod in ima oblast nad zlom in nad smrtjo ter nas hoče pripeljati v Očetovo hišo, kjer kraljuje življenje. Tam se bomo vsi srečali, vsi, ki smo danes tu, se bomo srečali v Očetovi hiši, v življenju, ki nam ga bo dal Jezus.
Kristusovo vstajenje deluje v zgodovini kot počelo prenove in upanja. Vsakdo, ki je na smrt obupan ali utrujen, bo lahko, če bo zaupal Jezusu in njegovi ljubezni, ponovno zaživel, celo začel z novim življenjem. Spremeniti življenje, je na nek način vstajenje, obuditev. Vera je ena od moči življenja, ki daje polnost našemu človeštvu. In vsak, ki veruje v Kristusa, se mora prepoznati v tem, da v vsaki situaciji spodbuja življenje ter omogoča okušati drugim, še posebej najbolj slabotnim, Božjo ljubezen, ki osvobaja in rešuje.
Prosimo Gospoda za dar močne in pogumne vere, ki nas bo gnala k temu, da bomo med našimi brati in sestrami širili upanje in življenje.
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.
Povej naprej.
Oglejte si še
