Petek, 11. februar: Efeta

Evangelij prinaša dogodek čudežnega ozdravljenja gluhonemega, ki ga je storil Jezus. Privedli so mu gluhonemega in ga prosili, da bi nanj položil roko. On pa nasprotno napravi nad njim dva različna dejanja. Najprej ga je odvedel vstran, daleč od množice. Ob tej priložnosti, kakor tudi ob drugih, Jezus deluje z obzirnostjo. Ne želi vzbujati zanimanja ljudi, ne išče popularnosti ali uspeh, ampak želi samo delati dobro ljudem. S to držo nas uči, da je potrebno delati dobro brez trušča in brez razkazovanja, brez trobljenja naokoli. Potrebno je to storiti v tišini.

Ko je bil na samem z njim, je Jezus položil gluhonememu v ušesa prste in se s slino dotaknil jezika. To dejanje kaže na učlovečenje. Božji Sin je človek, ki je popolnoma vključen v človeško resničnost, zato lahko tudi razume neprijetno stanje drugega človeka in posreduje z dejanjem, v katerem je vključena vsa njegova človeškost. Istočasno pa želi Jezus dati razumeti, da se je čudež zgodil zaradi njegove povezanosti z Očetom. Zaradi tega se je ozrl proti nebu. Potem je zavzdihnil in izrekel odločilno besedo: ‘Efatá!’ to je ‘Odpri se!’. In mož je bil takoj ozdravljen. Odprla so se mu ušesa in razvezal se mu je jezik. Ozdravljenje je bilo zanj odprtost k drugim in v svet.

Ta evangeljska pripoved poudarja potrebo po dvojnem ozdravljenju. Najprej ozdravitev bolezni in fizičnega trpljenja, da je telo ponovno zdravo, čeprav ta namen ni nikoli tu na zemlji v polnosti dosegljiv, navkljub prizadevanjem znanosti in medicine. Je pa tudi drugo ozdravljenje, ki je morda še težje in to je ozdravitev od strahu, našega strahu, ki nas žene, da odrinemo na rob bolnika, trpečega, prizadetega. Več načinov potiskanja na rob je, tudi preko lažnega usmiljenja ali odstranitve problema, pri tem pa ostanemo gluhi in nemi pred bolečinami ljudi, ki so bolni, so v stiskah ali v težavah. Pogosto bolnik ali trpeči postaneta problem, čeprav bi morala biti spodbuda, da pokažemo vnemo in solidarnost družbe do najslabotnejših.

Jezus nam je razkril skrivnost čudeža, ki ga lahko ponovimo tudi mi tako, da postanemo vodilni besede ‘Efetá!’, torej tiste besede ‘Odpri se’, s katero je ponovno dal besedo in sluh gluhonememu. Gre za to, da se odpremo potrebam naših trpečih in pomoči potrebnih, ter se s tem izognemo sebičnosti in zaprtosti srca. Ravno srce, torej naše najgloblje jedro, ki ga je prišel Jezus ‘odpreti’, ga osvoboditi, da bi postalo sposobno v polnosti živeti odnos z Bogom ter z drugimi. On je postal človek zato, da bi človek, ki je postal zaradi greha notranje gluh in nem, lahko prisluhnil Božjemu glasu, glasu Ljubezni, ki govori njegovemu srcu in bi se tako naučil govoriti jezik ljubezni ter bi ga prevedel v dejanja velikodušnosti in podaritve samega sebe.

Naj nam Marija, ki se je popolnoma odprla Gospodovi ljubezni, izprosi, da bomo vsak dan v veri okušali čudež ‘Efetá!’ in živeli v občestvu z Bogom ter z drugimi.

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.