Sobota, 12. februar: Sedem hlebov in malo ribic
Evangelij predstavi čudežno pomnožitev hlebov in rib. Jezus jo je storil ob Galilejskem jezeru, na samotnem kraju. Jezusu so se ljudje zasmilili in jih je ozdravljal.
Iz dogodka lahko razberemo tri sporočila. Prvo je sočutje, saj Jezus ve, da ga ljudje ne iščejo iz radovednosti, ampak ker ga potrebujejo.
Sočutje pomeni prizanesljivost, da se poistovetimo s trpljenjem drugega do te mere, da ga sprejmemo nase.
Jezus je takšen, saj trpi skupaj z nami. Znamenja tega sočutja so številna ozdravljenja, ki jih je storil. Jezus nas uči, da postavimo potrebe ubogih pred svoje. Naše potrebe, čeprav upravičene, nikoli niso tako nujne, kot so potrebe revežev, ki nimajo najpotrebnejšega za življenje.
Drugo sporočilo je velikodušnost.
Če bi Jezus odslovil množice, bi veliko ljudi ostalo brez hrane. Medtem pa je bilo tistih nekaj hlebov in rib, razdeljenih in od Boga blagoslovljenih, dovolj za vse. Pozor, to ni čarovnija, temveč znamenje! Znamenje, ki vabi k veri v Boga, previdnostnega Očeta, ki nam vedno daje, da ne zmanjka »našega vsakdanjega kruha«, če si ga le znamo podeliti kot bratje!
Kolikokrat se mi obrnemo drugam, da ne bi videli pomoči potrebnih bratov!
Sočutje, velikodušnost. In še tretje sporočilo: čudež s hlebi naznanja Evharistijo. To vidimo iz Jezusovega dejanja, s katerim je »izrekel blagoslov«, preden je razlomil hlebe in jih razdelil ljudem. Isto kretnjo bo Jezus storil med zadnjo večerjo, ko bo postavil večen spomin svoje odrešilne žrtve. V evharistiji Jezus ne podarja nekega kruha, temveč kruh večnega življenja, podarja samega sebe in se daruje Očetu zaradi ljubezni do nas. Mi moramo iti k evharistiji z Jezusovimi občutji, torej s sočutjem in z Jezusovo voljo po razdelitvi. Kdor gre k evharistiji brez sočutja do pomoči potrebnih in brez da z njimi deli dobrine, ni v dobrem odnosu z Jezusom…
Sočutje, velikodušnost, evharistija. To je pot, ki nam jo Jezus kaže v današnjem evangeliju. Ta pot nas vodi, da se bratsko soočimo s potrebami sveta, vodi pa nas tudi onkraj tega sveta, saj se začne pri Bogu Očetu in se vrača k Njemu. Naj nas Devica Marija, Mati Božje previdnosti, spremlja na tej poti.
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.
Povej naprej.
Oglejte si še
