Tudi Moldavija, najrevnejša država na evropski celini, se odziva na tok ukrajinskih beguncev. Po podatkih oblasti jih je mejo prečkalo že več kot 120.000. Večina jih želi iti najprej v Romunijo, nato pa v druge države.

Katoliška Cerkev v Moldaviji je že od samega začetka na vse možne načine vključena v sprejemanje beguncev, ki prihajajo iz Ukrajine. V moldavski prestolnici Kišinjev je tamkajšnja cerkvena skupnost sprejela 390 oseb. Nastala je tudi mreža družinske solidarnosti, kar pomeni, da družine begunce sprejemajo na svojih domovih. Škofija nudi psihološko in zdravstveno pomoč. Menze, ki so že sicer zagotavljale tople obroke ljudem v stiski, so sedaj še bolj na stežaj odprle svoja vrata. Informira se tudi ženske in mladoletne osebe, da ne bi prišle v roke morebitnim trgovcem z ljudmi.

Cerkev hvaležna vernikom za velikodušno pomoč

V tem težkem obdobju Cerkev v Moldaviji in vsi moldavski verniki upajo, da se bo čim prej dosegel mir in rešilo konflikt, k čemur že dolgo časa poziva papež Frančišek. Tudi škof v Kišinjevu Anton Cosa poziva katoliške skupnosti v Moldaviji, naj neutrudno molijo za ta namen, kot piše v izjavi škofije, ki v imenu vse katoliške Cerkve v Moldaviji izraža tudi »iskreno hvaležnost moldavskemu narodu za velikodušnost in razpoložljivost, ki ju izkazuje s sprejemanjem in bližino na tisoče beguncem«, ki prihajajo iz Ukrajine. Izpostaviti pa je prav tako treba veliko prizadevanje civilnih oblasti za sprejemanje beguncev, pri čemer sodelujejo z različnimi nevladnimi organizacijami in prostovoljnimi ustanovami, med katerimi je tudi katoliška Cerkev.

V Kišinjevu Cerkev nudi zatočišče 390 osebam

Na povabilo škofa Antona Cose je katoliška Cerkev od vsega začeta vključena v sprejemanje beguncev, in sicer s pomočjo naslednjih organizmov: Karitas Moldavija, sklad Kraljica miru, Fides, Hiša Božje previdnosti, Optima fide, sklad Don Bosco, Prenova v Duhu, Neokatehumenska pot ter vse župnije in redovne skupnosti. Poleg župnijskih prostorov in socialnih stanovanj so za nastanitev in sprejem oseb pripravili ustrezne strukture, ki trenutno nudijo zatočišče 390 osebam ter jim zagotavljajo tudi zdravstveno pomoč, higienske pripomočke in hrano.

Oblikovala se je »družinska mreža solidarnosti«, v okviru katere posamezne družine sprejemajo begunce na svoje domove. Ob prihodu v Moldavijo in odhodu na želene destinacije so na voljo tudi »storitve za spremljanje oseb, psihološka in zdravstvena pomoč ter informacijska mreža, ki pomaga ohranjati stik z družinskimi člani, ki so še vedno v Ukrajini, ter tistimi, h katerim nameravajo begunci oditi«. Veliko pozornost usmerjajo v »zagotavljanje pravilnih in preverjenih informacij, da bi se osebe izognile različnim oblikam izkoriščanja, trgovini z ljudmi in zvodništvu žensk in mladoletnih oseb«. Katoliške menze, ki so bile vedno dejavne, razdeljujejo tople obroke tako v svojih prostorih kot zunaj njih, kjer koli se pojavi potreba.

Cerkev ostaja na razpolago, dokler bo potrebno

Kako dolgo bosta trajala sprejemanje beguncev in konflikt, ni znano, a »jasno je, da bo katoliška Cerkev s svojimi ustanovami ostala navzoča, dokler bo potrebno sprejemanje«, piše v izjavi.

Pomoč, ki jo velikodušno nudijo katoliški verniki v Moldaviji, je nenadomestljiva. Na različne načine in z lastnimi sredstvi pomagajo župnijam, mnogi navezujejo stike s tujino in so na splošno na voljo za vse vrste pomoči. Moldavsko Cerkev pri sprejemanju beguncev podpirajo tudi katoliške organizacije iz nekaterih evropskih državah, v upanju, da bi humanitarni koridorji zagotovili odhod oseb na varno območje.

Pozornost, poslušanje, pogovor

Sicer pa se vsa pomoč in podpora odvijata v duhu »globoke pozornosti do oseb, v evangeljskem duhu, s pripravljenostjo poslušati in se pogovarjati«. Prvi cilj je spoštovanje in osnovna oskrba, ki ju spremlja prizadevanje za povrnitev miru osebam, ki se nahajajo v veliki stiski. Posebna pozornost je namenjena otrokom in mladostnikom, ki so zelo ranljivi, zato se jim omogoča trenutke za razvedrilo in rekreacijo.

»Prepričani smo, da je to humanitarno delo lahko predstavlja trenutek za človeški in krščanski razmislek o življenju, predvsem pa pripomore k ponovni vzpostavitvi vrednot človeškega življenja, ki jih je treba spoštovati in ne prepustiti konfliktom, ki povzročajo smrt in uničenje,« še piše v izjavi moldavske škofje Kišinjev.

 


Vir: Vatican News

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.