Z letošnjim teološkim simpozijem z naslovom Sinodalnost Cerkve je UL Teološka fakulteta prispevala svoj delež  pri škofovski sinodi z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo, ki poteka v vsaki škofiji na Slovenskem in po vseh škofijah po svetu.

Na spletni strani Teološke fakultete UL lahko najdete posnetke obeh včerajšnjih predavanj  in tudi uvodnega pozdrava in zaključka: https://www.teof.uni-lj.si/teoloski-simpozij-2022-sinodalnost-cerkve

Svetopisemsko-teološki temelji sinodalnosti Cerkve: škof izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž

Sinodalnost v odnosih: prof. dr. Barbara Simonič

Uvodni pozdrav: Nadškof msgr. Stanislav Zore OFM (Teološki simpozij 2022: Sinodalnost Cerkve)

Sklepni pozdrav, molitev in blagoslov: mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl DJ

 

Predstavitev predavanj

Svetopisemsko-teološki temelji sinodalnosti Cerkve (škof izr. prof. dr. Maksimilijan Matjaž)

Preko organskega branja ključnih besedil Nove zaveze, ki govorijo o občestvenosti, želimo izpostaviti nekaj temeljnih potez sinodalnosti, ki je osnovna oblika življenja Cerkve. Občestvo vernikov je po krstu v Kristusu »organsko« povezana med seboj kot njegovo telo (prim. 1 Kor 12,12). Sveto pismo ima prav zaradi svojega izvora v navdihu Svetega Duha bistveno občestveni značaj, zato se ne more nihče zgolj kot posameznik dokopati do njenega resničnega pomena, ampak mu je ta razodet v dialogu, v sprejemanju in vključevanju drugega (prim. Lk 24). Jezus svojih učencev nikoli ni učil na individualni način v sinagogah in učilnicah, ampak v konkretnem življenju, na poti (prim. Lk 9,57-62). Transformacijski proces od posameznika preko sinodalnosti v občestvo se dogaja na velikonočni način – po rojstvu iz Duha, ki vključuje v občestvo in poziva k prenovi mišljenja, k spreobrnjenja, sprejemanja in preseganju (prim. Apd 10; 15).

Sinodalnost v odnosih (prof. dr. Barbara Simonič)

Sinoda o sinodalnosti je sinoda, ki se uresničuje skozi izkustvo odnosov. Cilj sinode, ki je hkrati tudi njena metoda, bo dosežen samo skozi konkretno izkustvo odnosov, kjer bo varen prostor za to, da bo vsakdo lahko spregovoril o svoji religiozni izkušnji in izkušnji skupne hoje, obenem pa tudi izkusil skupno hojo, sicer bo sinodalnost samo dobro načrtovana in izvedena metoda brez pravega učinka. V odnosih pa velikokrat pride do kratkih stikov, ki mnogokrat izvirajo iz osebnih drž, strahov, prepričanj in predsodkov. Na sinodalni poti se bo treba neizogibno in iskreno srečati z različnostjo izkušenj, dobrih in slabih, všečnih in nevšečnih, pomembnih in nepomembnih, ter jim prisluhniti in jih sprejeti, če želimo, da bo sinodalnost pristna izkušnja za vse. Kaj so ovire za medsebojno poslušanje in sodelovanje? Kje se (lahko) zaplete? Kako najti poti, da bo mogoče skozi izkustvo odnosov (za)živeti proces sodelovanja, vključevanja, poslušanja in spoznavanja darov in karizem? To bodo izhodišča za razmišljanje o vidikih pristne sinodalnosti v odnosih, ki bodo omogočili temelje za resnično prenovo.

 


Vir: Katoliška Cerkev (dr. Ivan Platovnjak)

Foto:

Obj.: M. B.