Duša le pojdi z mano, z menoj na križev pot

Vabimo vas, da se povežemo v molitvi križevega pota, ki je bil leta 2020 objavljen v molitveni reviji Magnifikat in nas vabi k premišljevanju Gospodovega trpljenja.

 

Uvodna pesem

O, nikjer ne najdem mesta,

kadar duša me boli!

Ena le me vabi cesta:

tista, ki si šel jo ti!

I. postaja: Jezusa obsodijo na smrt

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Brezno smrtnega sovraštva

le še gledaš pred seboj;

groza smrti, greh, prekletstvo

tuli zmago nad teboj.

Kelih ni šel, ni šel mimo –

ni je več poti nazaj!

Že odet si v senco smrti –

o, prebridko vem, zakaj.

 

II. postaja: Jezusa vzame križ na svoje rame

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Križ – ti znamenje sramote,

a od zdaj največja čast!

Bog objel te je kot dete,

kot najdražjo svojo last!

Že zarezal si v ramena …

Eno bosta zdaj oba.

Pot poslednjo, pot krvavo

gre Odrešenik sveta.

 

III. postaja: Jezus pade prvič pod križem

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Vsemogočni na kolenih

kot trstika trepeta:

breme smrtno – zloba grehov –

je pretežka za Boga!

Naj poljubim sveto zemljo,

prah pod tabo, moj Gospod!

In potem naj s tabo vstanem,

s tabo pojdem težko pot!

 

IV. postaja: Jezus sreča svojo mater

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Mati stopi mu naproti:

Mati stopi mu naproti:

»Šla sem, da te srečam, Sin!

Da preliješ v dušo mojo

morje svojih bolečin!«

Mati draga, pretrpeča,

o saj veš edino ti,

kaj se pravi to, če tisti,

ki ga ljubimo, trpi!

 

V. postaja: Simon pomaga Jezusu nositi križ

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Ni prijatelja na poti –

niti enega srca!

Nejevolja tuje duše,

roke tujega moža

so odvzele težko breme

in ga nesle – a doklej?

Nekaj pota. – Le ljubezen

zmore težo preko mej.

 

VI. postaja: Veronika poda Jezusu potni prt

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Z bridko nečastjo udarcev,

s prahom in s krvjo zastrt

mu božanski je obraz.

Svetla duša svetel prt

predenj nežno razprostre:

»Da obličje si otreš … «

O, presrečna!

V prtu svojem zdaj obličje Božje zreš!

 

VII. postaja: Jezus pade drugič pod križem

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Dalje, dalje gre sprevod.

Kakor púščice, oči

tisoč se zabada vanj.

Pred očmi se mu stemni …

Zemlja, čutiš dih njegov?

V prahu tvojem Bog medli,

da iznova dihne vate –

v Božjo spet te prerodi.

 

VIII. postaja: Jezus nagovori jeruzalemske žene

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

V smeh in krik strasti pijanih

zadonel je ženski jok.

Mimo zvestih opoteka

s križem se trpeči Bog.

»Ne jokajte, hčere, zame …«

Te razumem prav, Gospod?

Ne s sočutjem le, s kesanjem

naj izpiram svojo pot!

 

IX. postaja: Jezus pade tretjič pod križem

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Vsemogočni več ne more –

v tretje, Bog, na tleh ležiš?

Sikne bič … Iz nezavesti vztrepeta

in grabi križ.

Mora, mora – hoče dalje,

v svojo uro – v dno noči!

Saj od vekov je določil,

da za nas izkrvavi.

 

X. postaja: Jezusa slečejo in mu ponudijo vina, z žolčem mešanega

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

»Vzemi, zemlja, kar si dala –

sam bogat je v sebi Bog!

Vendar: to je Mati tkala,

to je delo njenih rok!

Toda: vzemi! –  Vzemi, vzemi!

Saj več nisem, nisem svoj!

Saj prišel sem, da brez kraja

večno, človek, ves bom tvoj!«

 

XI. postaja: Jezusa pribijejo na križ

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

»Ljudstvo moje, kaj sem storil,

da prebadaš mi roke?

Kakšna pota, reci, hodil,

da prebijaš mi noge?«

Le ljubezni ves si gorel,

vsega, vsega si se dal!

A vulkane si ljubezni

šele s križem ti užgal!

 

XII. postaja: Jezus umre na križu

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Je tragedija božanska

že dosegla višek svoj.

V smrtni žeji Bog umira:

»Sprejmi dušo, Oče moj!«

O, za kakšno strašno ceno

si odkupil me, moj Bog!

Bolj kot vse ljubezen draga

ti človeških je otrok.

 

XIII. postaja: Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

Mati, razprostri naročje,

spet ga potrebuje Sin!

V njem želi si odpočiti

od pregroznih bolečin.

Mati, razprostri naročje,

naj še jaz vanj položim

svojo dušo in življenje,

vse, kar ljubim in trpim!

 

XIV. postaja: Jezusa položijo v grob

Molimo te, Kristus, in te hvalimo.

Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

 

V mir sobotni tiho lega,

v mir pogreza se Trpin.

Svoje je končal poslanstvo:

svet je rešil Božji Sin.

Mir sobotni ti si kupil,

ljubi Jezus, tudi nam!

O, ne pusti, da zavila

pot bi naša kam drugam …!

 

---

Uredila: Mojca Bertoncel

Foto: arhiv: Portala Pridi in poglej, Fortunat Bergant, Križev pot