Sobota, 2. april: Še nikoli ni noben človek tako govoril

Jezus je Gospod! Nihče ne govori kot On! Samo On ima besede usmiljenja, ki lahko zacelijo rane našega srca: samo On. Samo On ima besede večnega življenja. V evangeljskem odlomku vidimo Jezusa v jeruzalemskem templju (Jn 7,37-53). Ljudje so, tako kot danes, razpravljali o njem. Nekateri so navdušeno govorili, da je ‘resnično prerok’; drugi celo, da ‘je Kristus’; tretji pa so ugovarjali, da Mesija ne prihaja iz Galileje. Tisti, katere so poslali, da bi ga privedli, so dejali: ‘Še nikoli ni noben človek tako govoril.’

Gospodova beseda, danes kakor včeraj, vedno izzove razdor. Božja beseda ločuje, vedno. Izzove razdor med tistim, ki jo sprejme, in tistim, ki jo zavrne. Včasih se nekakšen notranji kontrast razvname tudi v našem srcu. To se zgodi, kadar zaznamo privlačnost, lepoto in resnico Jezusovih besed, a jih istočasno zavrnemo, ker nas spravijo v težave, preveč nas stane, če bi se jih držali. Kristusova beseda je mogočna. Nima moči sveta, temveč moč Boga, ki je močan v ponižnosti in tudi slabotnosti. Njegova moč je moč ljubezni, brezmejne ljubezni, ljubezni, zaradi katere prej kot sebe ljubimo druge. Ta beseda daje moč in je sposobna spremeniti svet.

Kristusova beseda želi doseči vse. Zlasti tiste, ki živijo na obrobjih, da bi v Njem našli središče svojega življenja in izvir upanja. Mi, ki smo imeli milost, da smo prejeli to Besedo Življenja, pa smo poklicani iti ven iz naših ograd in s srčno gorečnostjo vsem prinašati usmiljenje, nežnost in Božje prijateljstvo. To je delo vseh nas, še posebej pa je delo duhovnikov: prinašati usmiljenje, odpuščanje, mir, veselje. V zakramentih in poslušanju. Hkrati naj bi vsaka župnija, vsaka cerkvena stvarnost postala svetišče za tiste, ki iščejo Boga, in sprejemajoč dom za uboge, ostarele in vse, ki potrebujejo pomoč. Iti in sprejeti: tako utripa srce matere Cerkve in vseh njenih otrok.

Med postnim časom v Cerkvi odmeva sporočilo, da če vsak dan sprejmemo in živimo Jezusovo Besedo, z Njim tudi vstanemo. Naj ne pride zaman milost te velike noči za Božje ljudstvo v tem mestu! Naj vsakdo izmed vas sprejme milost vstajenja, da bi bila Slovenija napolnjena z upanjem Gospoda Kristusa!

Naredimo prostor upanju in ne pustimo si ukrasti upanja! Spreobrnimo se k ljubezni in pravičnosti! Pustimo se najti Božjemu usmiljenju! Zavedajmo se, da nas Jezus išče, da bi nas objel, poljubil, da bi nas še bolj ljubil.

Upati pomeni gledati svet s pogledom in srcem Boga. Upati pomeni staviti na usmiljenje Boga, ki je Oče in odpusti vedno in odpusti vse.

 

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.