Vsaka družina pozna svoje velikonočno tridnevje

Radi bi videli, da bi bilo naše družinsko življenje umirjeno, brez pretresov in negotovosti. Želimo si, da bi se naš otrok stalno umsko, fizično, psihično ter duhovno razvijal. Življenje pa teče nekoliko drugače od naših predstav. Pozna vzpone in padce.

Pogosto pozabimo, da ne raste le naš otrok, ampak se ob njem oblikujemo tudi mi sami kot njegovi starši. Šele ob njem odkrivamo, kje smo šibki in neopremljeni. Učimo se, kaj pomeni biti oče, biti mati. Skupaj z otrokom podoživljamo veliki petek, ko naletimo na preizkušnjo ali trpljenje in ni videti nobene luči na koncu predora. Naša vzgoja gre tudi skozi veliko soboto, ko z otrokom izgubimo vsak stik, okoli nas le molk in nimamo prav nobenega odgovora na mnoga vprašanja.

Pa vendar vstajamo tudi v velikonočno jutro, ko lahko v novi luči razumemo in sprejmemo prehojeno pot v družini. Zares, ni odrešenja brez velikonočnega tridnevja.

Naj nam Bog pomaga stopati skozi zgodovino odrešenja v naši družini v luči velikega tridnevja.

 

Luka M.

Foto: Alberto Casetta, Unsplash