Žrtvovano Jagnje nas je rešilo iz smrti v življenje

Preroki so napovedali precej stvari o velikonočni skrivnosti, ki je Kristus; njemu slava vekomaj. Amen.

Kristus je iz nebes prišel na zemljo zaradi trpečega človeka. Človeško naravo si je nadel v telesu Device in se je rodil kot človek. Nase je vzel trpljenje trpečega človeka in sicer s telesom, ki je bilo podvrženo trpljivosti, in je uničil trpljenje telesa. Z duhom, ki ni mogel umreti, je uničil morilsko smrt.

Bil je odveden kakor jagnje in zaklan kakor ovca. Osvobodil nas je iz območja malikovalskega oboževanja sveta, kakor bi nas izpeljal iz egiptovske dežele; rešil nas je verig suženjstva hudega duha kakor iz faraonove roke. Naše duše je zaznamoval s pečatom svojega Duha in ude našega telesa z lastno krvjo.

Osramotil je smrt in spravil hudega duha v jezo, podobno kakor je storil Mojzes s faraonom. Udaril je brezpravnost in krivičnosti zatrl potomstvo, prav kot se je zgodilo po Mojzesu v Egiptu.

On je tisti, ki nas je izpeljal iz suženjstva v svobodo, iz teme v luč, iz smrti v življenje, iz strahovlade v večno kraljestvo in nas naredil za novo duhovništvo in izbrano ljudstvo za vedno. On je velika noč našega odrešenja.

Veliko je trpel v mnogih; bili so namreč njegova podoba: bil je umorjen v Abelu, zvezan v Izaku, v Jakobu na tujem, v Jožefu prodan, v Mojzesu izpostavljen, v Davidu preganjan, v prerokih zasramovan.

On je tisti, ki se je učlovečil v Devici, bil razpet na križu, pokopan v zemljo, vstal od mrtvih in bil povzdignjen v višave nebes.

On je jagnje, ki ni odprlo svojih ust pred morilci; bil je rojen iz Marije, lepe jagnjice, iztrgan iz črede in odgnan v zakol, proti večeru umorjen in ponoči pokopan. Na križu mu niso kosti strli, v zemlji ni razpadel, vstal je od mrtvih in človeka, ležečega globoko v grobu, dvignil v življenje.

 


Iz Velikonočne homilije Melitona iz Sarde, škofa (65-71) oz. Molitvenega bogoslužja Cerkve

Uredila: Mojca Bertoncel

Foto: arhiv Pastoralnega portala Pridi in poglej