O predragoceni dar križa! Glej, kako se blešči! Kakšna lepota in veličastje! To je čudovito drevo za pogled in okus. Ni kakor drevo v raju, ki je bila medla podoba dobrega in zla.

To je drevo, ki daje življenje, ne pa smrti. Luč je, ne tema. Po njem prideš v nebesa, ne izganja te iz raja. Na to drevo se vzpenja Kristus kot kralj na zmagoslavni voz. Premagal je hudiča, gospodarja smrti, in osvobodil človeški rod suženjstva trinoga.

Na to drevo gre Gospod kot hrabri bojevnik. V boju je bil ranjen na rokah in nogah in na prsih. Toda s svojo krvjo ozdravlja naše rane, to je našo naravo, ki jo je ranila strupena kača.

Drevo nas je najprej umorilo, sedaj pa po drevesu križa prejemamo življenje. Drevo nas je nekoč prevaralo, sedaj pa z drevesom izganjamo zvijačno kačo. Kakšna čudovita sprememba! Namesto smrti se nam daje življenje, namesto razkroja telesa, nesmrtnost, namesto sramote, slava.

Zato ne vzklika zaman apostol: Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerim je meni svet križan in jaz svetu. Najvišja modrost, ki je vzbrstela iz križa, je uničila ošabno modrost sveta in njeno prevzetno nespamet. Dobrine, ki smo jih prejeli po križu, so odpravile vse kali hudobije in zlobe.

Podobe in znamenja od začetka sveta so bile le znanilke velikih dogodkov, ki bodo izhajali iz tega drevesa. Pazi, torej, kdorkoli si, ki hrepeniš po spoznanju. Ali ni vendar Noe s pomočjo neznatnega lesa rešil sebe in svojo družino ter živino pred katastrofalno poplavo, ki jo je poslal Bog?

Pomisli na Mojzesovo palico. Mar ni bila simbol križa? Z njo je spremenil vodo v kri, spremenjena v kačo je požrla pričarane kače čarodejev, z njo je udaril po morju in ga razdelil na dva dela in spet vrnil morske vode v prvotno stanje in tako potopil sovražnike, rešil pa izvoljeno ljudstvo.

Taka je tudi bila Aronova palica, simbol križa, ki je vzcvetela v enem samem dnevu in ga razodela kot zakonitega duhovnika.

Tudi Abraham je napovedal križ, ko je zvezal sina na grmadi. Križ je pokončal smrt, vrnil v življenje Adama. Vsi apostoli so dosegli slavo po križu, vsak mučenec je od njega prejel krono, vsak svetnik svetost. S križem smo se oblekli v Kristusa in slekli starega človeka. S križem smo se mi, Kristusove ovce, zbrali v enem hlevu in gremo v večno domovino.

 


Iz govorov sv. Teodorja Studita, opata oz. molitvenega branja Cerkve

Foto: Igor Dolinšek

Obj.: M. B.