V tem velikonočnem času Božja Beseda nadaljuje z nakazovanjem stilov življenja skladnih s tem, da smo skupnost Vstalega. Med njimi današnji evangelij predstavlja to, kar je Jezus izročil: Zapoved ljubezni.

Preseneča najprej okvir, v katerega Jezus postavi svojo novo zapoved: pri zadnji večerji, potem, ko Juda odide. On se je namreč že odločil, da ne bo ljubil, ampak bo raje izsiljeval, izdajal in prodajal za denar. Verjetno sta za vsakogar od nas samo ti dve izbiri – ali želim zares ljubiti, čeprav z mnogimi padci, tudi zatajitvami (kot Peter), ali pa grem na Judovo pot …

Kaj je ljubezen? Ljubezen je  svoboden dar nekoga, ki ima odprto srce. Je lepa odgovornost, ki traja celo življenje. Je vsakdanji trud tistega, ki zna uresničiti velike sanje … Ljubezen se hrani z zaupanjem, spoštovanjem in odpuščanjem. Ljubezen se ne uresniči, ker o njej govorimo, ampak ko jo živimo … Je življenjska odločitev, ki jo je treba udejanjiti. Tudi odgovor na vprašanje, kako rasti v ljubezni, nam da Gospod. Jezus nam daje samega sebe … In kadar se ljubiti zdi težko, kadar je težko reči ‘ne’ tistemu, kar je napačno, poglejmo  Jezusov križ, objemimo  ga in ne izpustimo  njegove roke, ki nas vodi visoko in nas dviguje, kadar pademo.

Kaj pomeni živeti zapoved ljubezni?

To najprej pomeni ostati v Jezusovi ljubezni. Prebivati v toku Božje ljubezni in se tam ustaliti, je pogoj, da ne bo naša ljubezen med potjo izgubila svoje gorečnosti in drznosti. Tudi mi, kakor Jezus in v Njem, moramo s hvaležnostjo sprejeti ljubezen, ki prihaja od Očeta in ostati v tej ljubezni ter gledati na to, da se ne ločimo od nje s svojo sebičnostjo in z grehom. To je zelo naporen program, a ni nemogoč.

Predvsem pa je potrebno imeti v zavesti, da Kristusova ljubezen ni neko površno čustvo, ne, ampak temeljna drža srca, ki se kaže v takšnem življenju, kot ga On hoče. Jezus namreč zatrjuje: ‘Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni’ . Ljubezen se udejanja v vsakodnevnem življenju po držah in dejanjih, če ne je le nekaj varljivega. So le besede, besede, besede… To ni ljubezen, ljubezen je konkretna. Jezus od nas zahteva, da spolnjujemo njegove zapovedi, ki so povzete v sledečem: ‘Da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil’.

Kako torej storiti, da bomo podelili z drugimi to ljubezen, ki nam jo vstali Gospod podarja? Jezus je večkrat nakazal, kdo je ta drugi, ki ga je potrebno ljubiti z dejanji in ne z besedami. Je tisti, ki ga srečam na svoji poti in ki me s svojim obličjem in s svojo zgodovino nagovori; je tisti, ki me s svojo navzočnostjo priganja, da zapustim svoje interese in svoje gotovosti; je tisti, ki pričakuje mojo pripravljenost prisluhniti mu in z njim narediti košček poti. Pripravljenost do vsakega  pa naj bo kdorkoli in v kakršnem koli stanju se nahaja, začenši s tistimi, ki so ob meni v družini, v skupnosti, na delu, v šoli… Na ta način, če ostanem povezan z Jezusom, njegova ljubezen lahko doseže drugega in ga pritegne k sebi, v njegovo prijateljstvo.

Ta ljubezen do drugih pa nikakor ni samo za posebne trenutke, ampak mora v našem bivanju postati stalnica. Vidite, zakaj smo poklicani z ljubeznijo varovati ostarele kot dragocen zaklad, četudi nam povzročajo ekonomske težave in nevšečnosti. Vidite, zakaj moramo bolnikom, četudi so v zadnjem stadiju življenja, dati vso možno oskrbo. Vidite, zakaj je potrebno otroke, ki se bodo rodili, vedno sprejeti. Vidite torej, zakaj je vedno potrebno varovati in ljubiti življenje od spočetja do njegovega naravnega zatona. To je ljubezen.

Ljubimo lahko, če imamo v sebi Jezusovo Srce.

Ljubljeni smo torej od Boga po Jezusu Kristusu, ki od nas zahteva, da se ljubimo, kakor nas on ljubi. Tega pa ne moremo storiti, če nimamo v sebi njegovega Srca. Evharistija, katere smo poklicani udeležiti se vsako nedeljo, ima namen oblikovati v nas Kristusovo Srce, da bodo vse naše življenje vodile njegove velikodušne drže. Naj nam Devica Marija pomaga ostati v Jezusovi ljubezni ter rasti v ljubezni do vseh, še posebej do najbolj slabotnih, da bomo v polnosti odgovorili na našo krščansko poklicanost.

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.