Petek, 13. maj: Vaše srce naj se ne vznemirja

Vaše srce naj se ne vznemirja.” To so prelepe Jezusove besede, ki pridejo iz njegovega srca, ko se poslavlja od svojih učencev. Ve, da so učenci žalostni. In začne jim govoriti kot prijatelj in tudi z držo pastirja. Glasba teh Jezusovih besed je drža pastirja.  Jezus učence spodbudi, naj se ne vznemirjajo, naj imajo vero v Boga in tudi vanj. Zagotovi jim, da bo ostal zvest. Kot inženir, kot arhitekt jim pravi, kaj bo storil: “Grem in vam pripravim prostor; v hiši mojega Očeta je mnogo bivališč.”

Pripraviti prostor pomeni pripraviti nam možnost za uživanje, možnost videti, čutiti, razumeti lepoto tistega, kar nas čaka, tiste domovine, proti kateri hodimo. Vse krščansko življenje je Jezusovo delo, delo Svetega Duha, da bi nam pripravil prostor, pripravil oči, da bi lahko videli. Oči naše duše je treba pripraviti, da bi lahko videle čudovito Jezusovo obličje; pripraviti sluh, da bi lahko slišali lepe besede. Predvsem pa pripraviti srce, da bi ljubili, še bolj ljubili.

Na poti življenja Gospod pripravlja naše srce s preizkušnjami, tolažbo, stisko, z dobrimi stvarmi. Celotna pot življenja je pot priprave. Včasih nas Gospod mora pripravljati v naglici, kot je to storil z desnim razbojnikom; imel je le nekaj minut, da ga pripravi. V našem običajnem življenju se moramo pustiti, da Jezus pripravlja srce, oči, ušesa, da bi prišli v svojo domovino. Na oporekanja, da takšen način mišljenja pomeni odtujitev od tega življenja, nam Jezus pravi, da temu ni tako. Vabi nas, da verujemo vanj, kajti to, kar on govori, je resnica, in on nas ne vara, nas ne razočara.

Pripravljati se za nebesa pomeni pozdravljati jih od daleč. To ni odtujitev, to je resnica, to je pustiti Jezusu, da pripravi naše srce in naše oči za to veliko lepoto. To je pot lepote, je pot vrnitve v domovino.

Jezus Filipu, ki zahteva “pokaži nam Očeta“ pravi, da je dovolj, če vidimo Njega. Ni treba videti Očeta, da bi Vanj verovali. O njem pričujejo stvarstvo, naravni zakon in Jezus sam, Njegov Sin.

Ko Jezus pravi, da je pot, nam daje odgovor: ni treba več bloditi, ne nervozno iskati po vseh ponudbah in idejah – dovolj je, da hodimo za njim. Ne za idejami, nasveti, priročniki ali raznimi guruji, ampak za njim. Božjim sinom, ki je dal življenje. Zdaj lahko hodimo z vsem žarom, z vso močjo, z vso ljubeznijo. Ni pa ta pot vedno lahka, je tudi trnova – gremo s svojim križem za Jezusovim križem. Ampak, to je dobra pot. Jezus je dobra pot.

 

---

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.