Papež: Mlade izobraževati za spoštovanje sebe, bližnjega, stvarstva in Stvarnika

S papežem so se srečali rektorji univerz italijanske pokrajine Lacij. Izpostavil je, da je obzorje resničnega in celostnega razvoja mogoče zgraditi samo s kritičnim občutkom, svobodo, zdravim soočanjem in dialogom, s čimer je povezana temelja ideja o univerzi in njeni vlogi. Spodbudil je k izobraževanju mladih za spoštovanje: sebe, bližnjega, stvarstva in Stvarnika.

Papež Frančišek je rektorjem dejal, da je »univerzam v tem posebnem zgodovinskem trenutku zaupana naloga velike odgovornosti«: »Leta pandemije, širjenje “tretje svetovne vojne po koščkih“ v Evropi, globalno okoljsko vprašanje, naraščanje neenakosti so izzivi, ki so brez primere in se še stopnjujejo.« Po njegovih besedah gre za izziv, ki ima »močan kulturni, intelektualni in moralni vpliv«. Takšen scenarij za mlade generacije pomeni nevarnost, da se bo ustvarilo ozračje razočaranja, izgubljenosti, brezupa in navajenosti.

»Povedati si moramo resnico: smo v krizi. Kriza ni slaba stvar. Kriza je dobra, ker nas sili k rasti, ker nas sili, da oblikujemo možnosti za rast. Nevarno je, če se kriza spremeni v konflikt: konflikt je zaprt in uničuje. Moramo se naučiti živeti v krizi, kot je to zdaj, in spodbujati mlade, ki so na naših univerzah, ter jih učiti, kako živeti v krizi in jo premagovati. To je ena najlepših stvari, ki jih lahko naredimo: kako živeti krizo in jo premagati, da se ne bi spremenila v konflikt.«

Vendar pa mladi, kot je dodal, na to ne pristajajo in nas pozivajo k odgovornosti in zato je ravno zdaj trenutek za »veliko vzgojno vlaganje«. V ta namen se razvija »Globalni dogovor o vzgoji«, ki načrtuje skupno delo na globalni ravni in vključuje mnoge sogovornike, od verskih skupnosti do mednarodnih institucij in posameznih vzgojnih ustanov. V dokumentu o človeškem bratstvu, ki je bil podpisan v Abu Dabiju, 4. februarja 2019, se je poudarila pomembnost integralne formacije, ki obsega spoznavanje samega sebe, brata, stvarstva in transcendentnega.

Resnični in celostni razvoj

»To je konkretno obzorje miru, ki ga danes zahtevamo in za katerega neutrudno molimo; je torej obzorje resničnega in celostnega razvoja, ki ga ni mogoče zgraditi drugače kot s kritičnim občutkom, svobodo, zdravim soočanjem in dialogom. Tu smo pri temelju same ideje o univerzi in vlogi, ki jo ta ustanova ima onkraj ovir in meja,« je zatrdil sveti oče in dodal, da je treba še veliko storiti za zagotovitev tehnološkega in znanstvenega razvoja ter človeške trajnostnosti. »Velike spremembe zahtevajo, da se ponovno premisli naše ekonomske, kulturne in socialne modele, se obnovi središčno vrednost človeške osebe.« Sam izraz »univerza« namreč označuje skupnost, pa tudi »idejo o zbliževanju znanja« z raziskovanjem, ki »nudi resnico in pomen dialoga med vsemi moškimi in ženskami na svetu«.

»Zatorej je zares pomembno služenje, ki ga lahko da univerza; ki ga lahko daste vi in ateneji, ki jih predstavljate, vsak s svojimi značilnostmi, da bi premislili in prilagodili naše razvojne modele ter povezali najboljše intelektualne in moralne energije. Študenti se ne zadovoljijo s povprečnostjo, z golim podajanjem podatkov, niti s poklicnim izobraževanjem brez obzorja.« To kaže tudi veliko število mladih doktorantov in raziskovalcev na področju ekonomije, ki jih koordinirajo docenti na univerzah ravno z ciljem, da bi oblikovali nove in učinkovite odgovore ter presegli stare okorelosti, povezane s sterilno kulturo tekmovalnosti za premoč.

Izobraževati za spoštovanje

»Nikoli si ne nehajte prizadevati, da bi prisluhnili študentom in kolegom, prisluhnili socialni in institucionalni stvarnosti, tako bližnji kot globalni, kajti univerza nima meja: znanje, raziskovanje, dialog in soočanje ne morejo ne premagati vseh ovir in biti vseobsegajoči. Prav tako naj vam ne zmanjka poguma za domišljijo in vlaganje v človeški razvoj raziskav, za usposabljanje mladih, ki bodo sposobni prinesti nekaj novega v svet dela in družbe; izobraževanje mladih tudi za spoštovanje: spoštovanje sebe, spoštovanje bližnjega, spoštovanje stvarstva in spoštovanje Stvarnika,« je spodbudil papež.

Zbrane rektorje je pozval, naj pri vlaganju v izvrstnost študija in raziskovanja skrbijo tudi za tiste, ki si to zaslužijo in nimajo sredstev za uveljavljanje svoje pravice do študija in izobraževanja. Enako velja tudi za sprejemanje študentov, raziskovalcev in docentov, ki so žrtve preganjanj, vojn in diskriminacije v različnih državah po svetu. »Da bi lahko v mnogih spodbudili oblike “učenja – služenja“ skupnosti, tako da bodo v primerjavi z revščino ter eksistencialnimi in socialnimi obrobji še bolj osmislili in ovrednotili svojo univerzitetno izobrazbo, ki ne bo nikoli ločena od življenja posameznikov in družbe.«

V ospredje je postavil namernost, ki je lastna univerzitetni instituciji pri zavzemanju za povezovanje poučevanja, raziskovanja, dialoga in soočanja z družbo. »Upam, da bodo vaše skupnosti žive, pregledne, dejavne, odprte in odgovorne v rodovitnem ozračju sodelovanja, izmenjave in dialoga ter bodo spoštovale vse in vsakega. Da bi lahko brali in pristopali k tej spremembi dobe z razmislekom in razločevanjem, brez ideoloških predsodkov, brez strahov ali begov ali, še huje, konformizma.«

Pri tem je pozvaril pred ideologijami: »Ideologije uničujejo, ker nas silijo, da vidimo samo eno pot, in nam zapirajo univerzalni pogled. Ideologije uničujejo človečnost osebe, jemljejo ji srce, pesniško sposobnost, ustvarjalnost. Danes jih je veliko: pazite, da ne zapadete v te ideološke drže, ki uničujejo, delajo toliko škode. Tudi v Cerkvi jih imamo, toliko ideologij, ki včasih ne prinašajo nič dobrega.«

Usmerjenost v cilje življenja, dobrote in bratstva

Ob koncu govora je sveti oče spregovoril o jubileju 2025. Spomnil je, da je tri leta po obhajanju prvega jubileja leta 1300 bil ustanovljen Studium Urbis, kot da bi se v praksi pokazal in potrdil »izvorni odnos med Cerkvijo in univerzitetno ustanovo, eno najstarejših in najbolj paradigmatičnih izrazov evropske civilizacije, ki se je nato razvila v svetu. Ta starodavni in dobro utrjeni odnos, ki se razlikuje in sodeluje, smo poklicani razvijati in upoštevati pri odgovornem in trajnostnem oblikovanju razvojnih poti.« Geslo jubileja 2025 se glasi »Romarji upanja«, kar po papeževih besedah »lahko izraža to prizadevanje za zbliževanje, usmerjenost v skupne cilje življenja, dobrote in bratstva«.

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.