»Cerkev v digitalnem svetu« je naslov knjige, ki župnijam in redovnim ustanovam ponuja konkretne predloge, kako biti navzoči na spletu in družbenih omrežjih. Predgovor je napisal papež Frančišek in spodbudil k ustvarjalni in zavestni uporabi digitalnega sveta kot prostora, kjer Cerkev lahko pričuje o lepoti krščanskega življenja, čeprav virtualno ne more nikoli nadomestiti osebnega srečanja.

Knjiga »Cerkev v digitalnem svetu«, ki jo je uredil italijanski novinar Fabio Bolzetta, je nastala na podlagi 150 videov, ki jih je kot učno gradivo pripravilo Združenje italijanskih katoliških strokovnjakov za splet (WECA). Razvija razmišljanja na štirih ravneh (razmisliti, odkriti, deliti, objaviti), pri tem pa predlaga konkretne načine za navzočnost na spletu in socialnih omrežjih. Poglavja so na primer namenjena uporabi Instagrama za pastoralne namene in Facebook profila za duhovnike in posvečene osebe, ter poskušajo odgovoriti na vprašanja, ko so: kaj je treba vedeti o Twitteju, ali se Tik Tok lahko uporablja kot vzgojno sredstvo, kako pripraviti spletno stran župnije itd.

K vedno pogostejšemu poseganju po spletu, tudi v pastoralne namene, je zagotovo močno prispevala pandemija. In ravno tukaj začne svoj predgovor papež Frančišek. Spomni na že večkrat povedno: »da iz krize nikoli ne pridemo enaki kot prej, ven pridemo ali boljši ali slabši«. Težko obdobje, ki ga je človeštvo živelo zaradi pandemije, je jasno pokazalo, da »iz krize lahko pridemo skupaj«, a prav tako smo se zavedli, kako »koristna so lahko tehnologija in socialna omrežja«. To smo opazili v obdobjih zaprtosti, ko se ni bilo več mogoče srečevati, skupaj obhajati evharistije, biti blizu bolnim, se združiti v molitvi ob sorodniku ali prijatelju, ki nas je zapustil. »Kakor da bi nam bilo vzeto vse, kar smo imeli za samoumevno, in bi se nas postavilo pred našo krhkost.«

Takrat so mnogi storili vse, da bi ohranili žive odnose med ljudmi in skupnostmi, pri čemer papež misli na »številne duhovnike, ki so dobro uporabljali tehnologijo in družbena omrežja in omogočili udeležbo pri maši, da bi tako Božje ljudstvo ohranilo stik z Božjo besedo«. Družabna omrežja se se uporabljala za ohranjanje stikov, sporočanje potreb, da se ne bi počutili osamljene, za organizacijo dobrodelnih pobud, da bi videli obraze drug drugega. »Strokovnjaki pravijo, da bodo nekatere spremembe, ki so se zgodile zaradi pogostejše uporabe tehnologije za virtualna srečanja, verjetno ostale še dolgo po koncu izrednih razmer pandemije.«

Papež nadaljuje, da so mnogi duhovniki v tistem času postali ustvarjalni pri ohranjanju stika z verniki in njihovem spremljanju. Ni manjkalo napak in skrajnosti, pripomni, vendar pa »ko so ti poskusi v središče postavili sporočilo, ki ga je bilo treba posredovati, in ne protagonizma komunikatorja, moramo priznati, da so bili koristni«.

Združenje italijanskih katoliških strokovnjakov za splet (WECA) se je v zadnjih dveh letih srečalo in pogovarjalo z duhovniki vseh starosti, ki so si tudi z novimi tehnologijami prizadevali ohraniti skupnosti povezane. Uporaba telefona zaradi prepovedi udeležbe družinskih članov na pogrebu, spodbujanje spletnih srečanj, da bi bili navzoči in blizu, so še bolj povečali digitalno uporabo tudi na področju pastoralne oskrbe.

»Ta faza je bila vsekakor izjemna, zlasti kar se tiče izkušnje spletnih prenosov obhajanj. Virtualno srečanje ne nadomesti in nikoli ne more nadomestiti srečanja v prisotnosti,« izpostavi sveti oče. Biti fizično prisotni pri lomljenju evharističnega kruha in kruha ljubezni, gledati drug drugemu v oči, objeti se, biti drug ob drugem pri služenju Jezusu v revnih, stisniti roko bolniku – vse to so »izkušnje, ki spadajo v naš vsakdan in jih ne more nadomestiti nobena tehnologija ali družbeno omrežje«. Pripomni, da pa je pri tej izjemni rasti, ki jo zaznamuje veliko ustvarjalnosti in velikodušnosti, potrebna nova zavest.

»Velikodušnost in spontanost, ki sta zaznamovali obdobje izrednih razmer, je treba zdaj dopolniti z ustrezno formacijo. Veliko je še treba storiti, da bi skupaj rasli v zavedanju pomembnosti in tudi tveganj, povezanih z uporabo teh orodij. Zares je treba storiti še veliko, da bi se naučili poslušati; da bi vključili in usposobili mlade, ki bodo znali oživiti župnijske spletne strani. Splet in družabna omrežja lahko uporablja tisti, ki priča o lepoti krščanske vere, ki ponuja zgodbe o veri in živeti dobrodelnosti, ki v današnjem jeziku sporoča izjemno novost evangelija in posluša, kot so se apostoli in učenci tega naučili od Jezusa.«

Ker smo to izkusili, vemo, da samo osebno, ne anonimno srečanje z Jezusom spremeni življenje. To vemo, ker je to naša vsakdanja izkušnja, da »je treba ljubezen gojiti s pogostostjo, poslušanjem in vsakodnevnim skupnim življenjem«. Vemo, da virtualno nikoli ne more nadomestiti lepote srečanj iz oči v oči. Toda v digitalnem svetu se živi in je treba živeti kot kristjani. Morda bodo mladi, izhajajoč iz svoje vere, jutri lahko postali »protagonisti novih oblik družbene in bolj človeške komunikacije, ki je sposobna bolj prisluhniti in zares deliti«. Kajti tudi splet, prostor, kjer se včasih zdi, da prevladuje najglasnejši glas in onesnaževanje z lažnimi novicami, lahko postane prostor srečanja in poslušanja. Zaradi spleta se ne bomo počutili osamljeni, če bomo zares »sposobni povezovanja« in če »virtualni prostor ne bo nadomestil, temveč pomagal pri oblikovanju naših družbenih odnosov«.

 


 Vir: Vatican News

Foto: Vatican Media

Obj.: M. B.