Kartuzija Pleterje razglašena za spomenik državnega pomena

Objavljeno: 13. 03. 2026

<strong>Kartuzija Pleterje</strong> razglašena za spomenik <em>državnega pomena</em>

Slovenija je bogata s sakralno dediščino, ki ne govori le o umetnosti in zgodovini, temveč tudi o globoki duhovni tradiciji našega naroda.

Med najdragocenejše dragulje te dediščine spada tudi kartuzija Pleterje, ki je že stoletja prostor molitve, tišine in kontemplacije.

Zato ni presenetljivo, da je bila prav ta kartuzija letos deležna posebnega državnega priznanja.

Med kulturne spomenike državnega pomena se je na gregorjevo, 12. marca 2026, uvrstila tudi kartuzija Pleterje. Kartuzija Pleterje je pomemben duhovni, kulturni in zgodovinski prostor ter eden najbolj prepoznavnih spomenikov sakralne dediščine v Sloveniji.

Samostan je leta 1407 ustanovil Herman II. Celjski. Poleg kartuzije Pleterje so v Sloveniji v preteklosti delovale še tri kartuzije: Žička kartuzija (1160), Kartuzija Jurklošter (1173) in Kartuzija Bistra (1255).

Danes je na svetu le 21 kartuzij, od tega pet ženskih, s skupaj približno 350 redovniki in redovnicami: 16 moških in 5 ženskih skupnosti.

Pet hiš se nahaja v Franciji, štiri v Španiji, tri v Italiji, dve v Južni Koreji, po ena pa v Angliji, Argentini, Braziliji, Nemčiji, Švici, ZDA in v Sloveniji.

Ena izmed njih je torej tudi na naših tleh . V Pleterjah trenutno živi 15 kartuzijanov

Notranjost gotske cerkve Svete Trojice v kartuziji Pleterje.

Ustanovitelj tega najstrožjega reda v Katoliški Cerkvi je sv. Bruno, ki je umrl leta 1101.

Kartuzijanski red je znan po svojem skoraj puščavniškem načinu življenja: redovniki živijo v tišini, posvečeni molitvi, delu in premišljevanju Božje besede.

Razglasitev kartuzije Pleterje za spomenik državnega pomena pomeni priznanje ne le arhitekturni in zgodovinski vrednosti samostana, temveč tudi duhovni dediščini, ki jo kartuzijani ohranjajo že stoletja. V času hrupa in naglice je njihova poklicanost k tišini in kontemplaciji dragocen opomin, da človek svojo globino in mir najde predvsem v srečanju z Bogom.

Obiskovalci lahko danes v Pleterjah občudujejo predvsem zunanjo podobo kartuzijanskega samostana, staro gotsko cerkev ter mirno in slikovito okolico, ki že stoletja zaznamuje življenje kartuzijanov. V bližini samostana je urejen tudi muzej na prostem z obnovljenimi tradicionalnimi stavbami, ki pričajo o nekdanjem življenju na tem območju. Pleterje je znano tudi po svojih samostanskih izdelkih, med katerimi je posebej prepoznavna pleterska hruška.

Kartuzija Pleterje tako ostaja ne le pomemben kulturni spomenik, temveč tudi živ duhovni prostor, ki priča o trajni navzočnosti molitve in vere na slovenskih tleh. Obisk dolenjske doline tišine je lahko priložnost za kratek oddih od vsakdanjega vrveža ter srečanje z bogato duhovno in kulturno dediščino.

Gradiva: