V današnjem evangeliju Jezus potem, ko je poklical in poslal v misijone svoje učence, jih poučuje in pripravlja, kako se soočiti s preizkušnjami in preganjanji, na katere bodo  naleteti. Iti v misijone, ni turizem in Jezus svari svoje: ‘Naleteli boste na preganjanje.’

Takole jih spodbuja: ‘Ne bojte se ljudi, kajti nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo… Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu… Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti’ (vv. 26-28). Teh, ki lahko ubijejo telo, ne morejo pa duše, se ne bojte. To, da jih Jezus pošlje v misijone, učencem še ne zagotavlja uspeha, kakor jih tudi ne varuje pred polomom in trpljenjem. Računati morajo bodisi na zavrnitev, bodisi na preganjanje. To malo prestraši, a je resnica.

Učenec je poklican oblikovati svoje življenje po Kristusu, ki so ga ljudje preganjali. Poznal je zavrnitev, zapuščenost in smrt na križu. Ni krščanskega misijona v znamenju mirnosti, saj so težave in preganjanja del evangelizatorskega dela, mi pa smo poklicani, da v njih najdemo priložnost za preverbo pristnosti naše vere in našega odnosa z Jezusom. Te težave moramo imeti za možnost, da smo še bolj misijonarji in da rastemo v tistem zaupanju do Boga, našega Očeta, ki ne zapusti svojih otrok med hudo uro. V težavah med krščanskim pričevanjem v svetu nismo nikoli pozabljeni, saj nam vedno pomaga Očetova nagla spodbuda. Zato Jezus v današnjem     trikrat pomiri učence, ko jim reče: ‘Ne bojte se! Ne bojte se!’

Tudi danes obstaja preganjanje kristjanov. Molimo za naše brate in sestre, ki so preganjani in hvalimo Boga, da kljub temu pogumno in v zvestobi nadaljujejo s pričevanjem svoje vere. Njihov zgled naj nam pomaga, da se ne bomo obotavljali zavzeti stališče v prid Kristusu in tako vsak dan pogumno pričevali zanj, četudi v na videz mirnih okoljih. Saj je ena oblika preizkušnje tudi odsotnost sovraštva in preganjanj. Ob tem, da nas Gospod pošilja kot ‘ovce med volkove’, nas danes tudi pošilja kot stražnike ljudstvu, ki ne želi, da ga zbudimo iz posvetne otrplosti, ki prezira besede resnice evangelija in si ustvarja minljive resnice. Če gremo tja in izgovarjamo za njih nadležne besede evangelija, nas ne bodo lepo gledali.

V vsem tem pa nam Gospod še naprej govori, kakor je rekel učencem takrat: ‘Ne bojte se!’ Ne pozabite te besede, vedno ko imamo kakšno stisko, preganjanje, nekaj zaradi česar trpimo, prisluhnimo Gospodovemu glasu v srcu: ‘Ne bojte se! Ne boj se! Pojdi naprej! Jaz sem s teboj!’ Ne bojte se tistega, ki se vam posmehuje ali slabo z vami ravna. Prav tako se ne bojte tistega, ki vas prezira ali pa se vam ‘odprto’ nasmehne, za hrbtom pa je proti evangeliju. Jezus nas ne pušča samih, saj smo zanj dragoceni.

Devica Marija, zgled ponižne in pogumne pripadnosti Božji Besedi, naj nam pomaga razumeti, da v pričevanju vere ne štejejo uspehi, temveč zvestoba Kristusu, in priznati v kateri koli okoliščini, tudi v najbolj problematični, neprecenljiv dar, da smo njegovi učenci – misijonarji.

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj: L. M.