»Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju današnjega bogoslužja Jezus govori svojim učencem, da bi jih opogumil pred vsakim strahom in da bi jih povabil k čuječnosti.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na 19. nedeljo med letom.

Dve temeljni spodbudi sta, ki jim ju je namenil: prva je »ne boj se mala čreda« (Lk 12,32); druga pa je: »bodite pripravljeni« (v. 35). Gre za dve ključni besedi za premagovanje strahu, ki nas včasih ohromi ter za premagovanje skušnjav po pasivnem, dremajočem življenju. Ne boj se in bodite pripravljeni. Ustavimo se pri teh dveh povabilih.

Ne boj se. To je prva stvar h kateri Jezus spodbuja učence. Pravkar jim je prenehal govoriti o ljubeči in previdnostni skrbi Očeta, ki skrbi za lilije na polju in za ptice na nebu in torej toliko bolj za svoje otroke. Zato ni potrebno biti v skrbeh in se vznemirjati. Naša zgodovina je trdno v rokah Boga. To Jezusovo povabilo nas hrabri, da se ne bojimo. Včasih se čutimo zaprte v čustvo nezaupanja in tesnobe. Strah nam govori, da ne bomo zmogli, da ne bomo sprejeti in ljubljeni, da ne bomo uspeli uresničiti svojih načrtov, da ne bomo nikoli srečni … In takrat se začnemo truditi, da bi našli rešitve, da bi našli prostor, v katerem bi prišli na plano, da bi si nabirali dobrine in bogastvo, da bi dosegli gotovosti. In kako končamo? Končamo tako, da živimo v nenehni stiski in zaskrbljenosti. Jezus pa nam nasprotno zagotavlja: »ne bojte se!« Zaupajte Očetu, ki vam želi dati vse tisto, kar resnično potrebujete. Podaril vam je že svojega Sina, svoje kraljestvo. Vedno vas spremlja s svojo previdnostjo tako, da vsak dan poskrbi za vas. Ne bojte se, je gotovost na katero navežimo svoje srce. Ne bojte se. Srce navezano na to gotovost. Ne bojte se

Vedno torej, ker Gospod nad nami bedi s svojo ljubeznijo, nas ne pooblašča, da bi spali, nas ne pusti zapasti v lenobo. Nasprotno, potrebno je, da smo budni, čuječi. Ljubiti namreč pomeni biti pozorni na druge, opaziti njihove potrebe, biti razpoložljivi za poslušanje in sprejemanje, biti vedno pripravljeni.

Druga beseda je »bodite pripravljeni«. To je drugo današnje povabilo. To je krščanska modrost. Jezus to povabilo večkrat ponovi, danes jo ponovi s pomočjo treh kratkih prilik, osredotočenih na hišnega gospodarja v prvi, ko se nenapovedano vrne s svatbe; v drugi noče, da bi nas presenetili tatovi, v tretji se vrne z dolgega potovanja. V vseh treh je isto sporočilo, da je potrebno ostati budni, ne zadremati, torej ne biti raztreseni, ne pustiti se zapasti notranji lenobi, kajti v situacijah v katerih ga ne pričakujemo Gospod pride. Imeti to pozornost na Gospoda in ne biti dremajoči. Potrebno je biti budni.

Na koncu našega življenja bo od nas zahteval obračun o dobrinah, ki nam jih je zaupal. Zaradi tega biti čuječi, pomeni tudi biti odgovorni, to je z zvestobo varovati dobrine in jih upravljati. Veliko smo prejeli: življenje, vero, družino, odnose, delo, pa tudi kraje v katerih živimo, naše mesto, stvarstvo. Mnoge stvari smo prejeli, zato se poskušajmo vprašati, če skrbimo za vso to dediščino, ki nam jo je Gospod zapustil? Ohranjamo njeno lepoto, ali pa stvari uporabljamo samo za nas in za naše trenutne koristi? Premisliti moramo to, če smo varuhi stvarstva, vsega tega, kar nam je bilo dano.

Bratje in sestre, brez strahu hodimo v gotovosti, da nas Gospod vedno spremlja. Ostanimo čuječi, da se ne bi zgodilo, da bi zadremali, ko bi Gospod šel mimo. Sv. Avguštin je rekel: »Bojim se, da bi Gospod šel mimo in jaz tega ne bi opazil.« Dremati in ne opaziti, da Gospod gre mimo. Bodite budni.

Naj nam pomaga Devica Marija, ki je sprejela Gospodov obisk in je s pripravljenostjo in velikodušnostjo rekla svoj »Tukaj sem«.

 


Vir: Vatican News

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.