V današnjem evangeljskem odlomku najdemo priliko o delavcih, poklicanih za en dan, ki jo pripoveduje Jezus, da bi z njo sporočil dva vidika Božjega kraljestva: prvi, da Bog hoče poklicati vse na delo za svoje kraljestvo; in drugi, da hoče na koncu dati vsem isto plačilo, to je zveličanje, večno življenje.

Gospodar vinograda, ki predstavlja Boga, gre ob zori ven in najame skupino delavcev. Z njimi se dogovori, da bo plačal en denarij za en dan, torej pravično plačilo. Ven gre tudi ob naslednjih urah, vse do poznega popoldneva, da bi najel še druge delavce, ki jih najde brezposelne. Ob koncu dneva gospodar ukaže, da se da en denarij vsem, tudi tistim, ki so delali le nekaj ur. Jasno je, da so se delavci, ki so bili najeti prvi, začeli pritoževati, saj so videli, da so plačani na isti način, kot tisti, ki so manj delali. Gospodar pa jih spomni, da so prijeli tisto, za kar so se dogovorili, če pa on sam hoče biti velikodušen z drugimi, tega ne smejo zavidati.

Če bomo v življenju samo tehtali in merili, koliko smo dobili mi in koliko je dobil bližnji, potem bomo vedno godrnjali kot najeti delavci. Nikdar v življenju temu ne bomo prišli do konca. Vedno se bo našel kdo, ki bo za manj dela zaslužil več; ki bo za manj učenja dobil boljšo oceno, ali pa bo za večjo napako plačal manjšo kazen.

Ali naj se na vse to jezimo? Naj se med seboj tožimo in živimo v nevoščljivosti? Ne! Jezus nas vabi naj presegamo računarsko pravičnost z ljubeznijo. Da bi mogli slediti njegovi težki, vendar edini resnično osrečujoči poti, ne pove le prilike, ampak z življenjem pokaže, da se ljubezen končno izplača. Za nas brez pomislekov sprejme celo smrt na križu. Nagrada je vstajenje, je popolna svoboda, je mir, ki nam ga daje odpuščanje. Ljubimo brez preračunavanja, je prvi odgovor današnje prilike.

Z vprašanjem: »Zakaj si ti hudoben, če sem jaz dober?« pa nas Jezus opozarja tudi na podarjenost vsega, kar smo in kar imamo. Ne bo težko biti radodaren, če bomo čutili, da nam je vse podarjeno. Se tega zavedamo od jutra do večera? Hvaležnost za obdarjenost je tako drugi del odgovora, na naše tožarjenje in nevoščljivost.

V resnici ima ta tako imenovana gospodarjeva ‘krivica’ namen izzvati v tistem, ki posluša priliko, preskok nivoja, saj Jezus ne želi govoriti o problemu dela in pravičnem plačilu, temveč o Božjem kraljestvu! Sporočilo je namreč tole: v nebeškem kraljestvu ni brezposelnih, vsi so poklicani, da naredijo svoj del in za vse bo na koncu plačilo, ki izhaja iz Božje, na našo srečo ne iz človeške pravičnosti, torej zveličanje, ki nam ga je Jezus Kristus pridobil s svojo smrtjo in vstajenjem. Zveličanje, ki ni zasluženo, ampak podarjeno. Zveličanje je zastonjsko.

S to priliko želi Jezus odpreti naše srce za logiko Božje ljubezni, ki je zastonjska in velikodušna. Gre za to, da se pustimo navdušiti Božjim mislim, ki niso naše misli in niso naše poti. Človekovo misel pogosto zaznamuje sebičnost in osebna korist in naše ozke in vijugaste poti se ne morejo primerjati z širokimi in ravnimi Gospodovimi. On se poslužuje usmiljenja! Ne pozabimo tega. On se poslužuje usmiljenja, na široko odpušča, poln je velikodušnosti in dobrote, ki ju izliva na vsakega od nas in vsem odpira brezmejna področja svoje ljubezni in svoje milosti, saj samo ti lahko dasta človeškemu srcu polnost veselja.

Jezus nam hoče ponuditi v zrenje gospodarjev pogled, torej pogled, s katerim gleda vsakega od delavcev, ki čakajo na delo in jih kliče, naj gredo v njegov vinograd. To je pogled poln pozornosti, dobrohotnosti, je pogled, ki kliče, ki vabi, da se dvignemo, se podamo na pot, saj hoče življenje za vsakega od nas, hoče polno, zavzeto življenje, osvobojeno vsake praznine in lenobe. Bog ne izključuje nikogar in hoče, da vsak doseže njegovo polnost. To je ljubezen našega Boga, ki je Oče.

Ne pozabimo te prilike, ko stopamo v vsakdanje življenje. Bodimo veliki v ljubezni in veselimo se božjih darov.

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: M. B.

Obj.: M. B.